Pogovor o samomoru, skrb in povezovanje
Slovenija še vedno spada med države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene, čeprav se je stanje nekoliko izboljšalo, od leta 1999 namreč opažajo upad samomora pri obeh spolih in skoraj pri vseh starostnih skupinah. Število samomorov se je povečalo pri ženskah, starih od 20 do 39 let, in med moškimi, starejšimi od 70 let. Samomor je oblika smrti, ki jo lahko preprečimo s pogovorom, povezanostjo in skrbjo, na kar je opozarjalo tudi letošnje geslo ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora.
Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 425 ljudi (333 moških in 92 žensk). Opazne so razlike med regijami, več samomorov je na vzhodu države, lani jih je bilo največ v koroški regiji, najmanj pa v primorsko-notranjski. Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Slovenskega centra za raziskovanje samomora z Inštituta Andrej Marušič, Slovenskega združenja za preprečevanje samomora in Nacionalnega združenja za kakovost življenja OZARA opozarjajo, da predstavlja samomor velik javnozdravstveni problem. Od leta 1999 do 2015 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 11.677 ljudi (9.133 moških in 2.544 žensk). Vsak samomor ali poskus samomora se odraža na večjem številu posameznikov, po nekaterih ocenah čuti hude posledice okrog šest ljudi, kar pomeni približno 2.500 ljudi letno.
-
Ustna higiena je pomemben temelj varovanja zdravja zob, ustne votline in zdravja sploh. Nanjo v zrelih letih nikakor ne smemo pozabiti, ampak jo moramo še okrepiti, nam je povedala ustna higieničarka Špela Blažič iz Dentalnega centra Clarus. Nega v okolici protetičnih nadomestkov je še zahtevnejša in vpliva tudi na to, kako dolgo bomo le-te lahko uporabljali.
Strokovnjakinja ugotavlja, da je zavedanje o pomenu temeljite ustne higiene v vseh življenjskih obdobjih vedno boljše. Manj je tistih, ki menijo, da je izguba zob v starosti nekaj povsem normalnega. »Vsak od nas si želi, da bi ohranil zobe do konca življenja,« pravi in je prepričana, da bodo zobne proteze nekoč dejansko postale redkost.
-
Iz svežih zelišč lahko pripravimo okusne in osvežilne pijače. Uporabimo lahko različna aromatična zelišča, kot so melisa, poprova meta, bezgovo cvetje, žajbelj, kopriva, sivka, materina dušica, kamilica. Količino zelišč prilagodimo intenzivnosti vonja in okusa – pri močnejših, kot je žajbelj, jih uporabimo manj, pri blažjih, kot je melisa, pa več. Z nekaj truda pa si sami pripravimo tudi mazila ali tinkture za lajšanje zdravstvenih težav.
Zeliščni sirup: Naberemo dober šop zelišča (kolikor ga lahko objamem z obema dlanema). S keramičnimi škarjami zelišče narežemo ali natrgamo z rokami, vendar nežno, da ga preveč ne zmečkamo, in ga damo v emajlirani lonec (NIKOLI v lonec iz nerjavečega jekla), zalijemo s 3 litri vode in zavremo. Vre naj 2 do 3 minute, nato odstavimo in pustimo 2 do 3 ure. Nato precedimo skozi krpo in dodamo dve poravnani jedilni žlici citronske kisline in sladkor v razmerju 50 : 50 (kolikor litrov tekočine, toliko kilogramov sladkorja). Ponovno damo na štedilnik in zavremo. Vre naj najmanj pol ure, pene odstranimo. V pečici segrejemo steklenice, ki morajo biti res vroče in vanje nalijemo sirup do vrha. Zapremo, obrnemo in počasi ohladimo. V tako pripravljenem sirupu res ni vitaminov, vendar imamo na voljo zdravo, osvežilno pijačo, ki je še vedno ohranila nekaj zdravilnih učinkov. Poleg tega lahko tako pripravljen sirup čaka tudi nekaj let.
-
Po raziskavah so v vzhodnih deželah ženske nosile hlače že tisoč let, preden so jih v zahodnem svetu spet vpeljali v splošno uporabo. Francoski oblikovalec Paul Poiret je bil eden izmed prvih, ki je na začetku 20. stoletja oblikoval ženske hlače. Leta 1913 je predstavil model širokih udobnih hlač, za katere je dobil navdih v popularni operi Šeherezada. Pogoste fotografije filmskih igralk Marlene Dietrich in Katharine Hepburn v hlačah so pripomogle, da so v povojnem času postajale vedno bolj priljubljen kos garderobe, ki ga je zaradi udobnosti in praktičnosti začelo nositi vse več žensk.
-
Mučkalica
Za 4 osebe potrebujemo:
750 g svinjskega, govejega ali telečjega mesa z več veziva in maščobe (npr. vratovina) ali ostankov mesa z žara
5 večjih čebul
pločevinko vloženega paradižnika
5 večjih paprik
sol, poper, žličko gorčice
1 dl rdečega vina
peteršilj
olje, feferon ali čili po okusu
Priprava: Čebulo narežemo na rezine, papriko na koščke. Meso narežemo na kocke in na malo olja popražimo, da meso posivi. Začinimo s soljo, poprom, gorčico in še minuto pražimo. Dodamo vso narezano zelenjavo in paradižnik ter pokrito dušimo 30 do 45 minut, da se meso povsem zmehča.
-
Joj, če bi to bogokletje iz naslova slišal moj pokojni tast, ki se je gob bal bolj kot peklenščka in v življenju ni zaužil nobene! V njegov zagovor naj povem, da je bil mizar in se je gob bal tudi profesionalno, saj so gobe med najhujšimi lesnimi sovražniki – ko ga napadejo, strohni. Toda njemu podobnih je kar veliko. Večina ljudi ve, da so gobe lahko zelo okusne, a hkrati lahko tudi zelo strupene in celo smrtno nevarne. In tu se védenje večine neha.
Gobe (lat.: fungi) so med najstarejšimi organizmi, saj so našli njihove fosilne ostanke, stare skoraj dve milijardi let. Že zato je prav, da jih spoštujemo in cenimo. Ker rastejo iz zemlje in se ne premikajo vidno sem in tja, jih večina šteje za rastline. A to niso. Od skupnih prednikov, praorganizmov, so se glive in rastline ločile kako milijardo let po nastanku prvih organskih molekul na Zemlji.
Gibanje je pomembno v vseh obdobjih
V okviru »uspešnega staranja« ima gibalna dejavnost pomembno vlogo, saj pozitivno vpliva na telesne sposobnosti, ohranja neodvisnost, izboljšuje zdravje in splošno počutje ter dviguje kakovost življenja.
Gibalna dejavnost pa poleg zdravstvenih in gibalnih učinkov, ki se kažejo pri povečanju mobilnosti in zmožnosti opravljanja telesnih naporov, prinaša pozitivne učinke tudi na psihosocialnem področju, na primer pri izboljšanju samopodobe ter večji vključenosti v socialne dejavnosti.
Redna gibalna dejavnost vpliva na zdravje in telesne sposobnosti tako, da zmanjša možnost pojava nekaterih kroničnih bolezni in manjzmožnosti, ki se pojavijo v starosti, pomaga pri nadzoru in izboljšanju nekaterih kroničnih stanj, kot so artritis, srčno-žilne bolezni, hipertenzija, diabetes, osteoporoza ipd., in izboljša gibalne sposobnosti, ki omogočajo ohranjanje samostojnosti.
Tuina – kot preventiva, samopomoč ali zdravljenje
Tuina je masaža in je del tradicionalne kitajske medicine, ki je stara več kot štiri tisoč let. To ni le oblika masaže, ki telo sprosti, ampak je oblika terapije. Izvaja se po meridijanih in odgovarjajočih akupunkturnih točkah. Je dobrodošla pomoč pri vseh funkcionalnih motnjah s poudarkom na težavah lokomotornega aparata; pogosto se uporablja za zdravljenje poškodb hrbta, ki nastanejo zaradi obremenitev ali nepravilnih gibov, za zdravljenje nategnjenih mišic, vnetja vezi, mišic in živcev, išiasa, revmatizma, artritisa, za zvine in podobno (kosti, sklepi, mišice, tetive).
S spomini do boljšega spomina, tretjič
Nadaljujmo pisanje Knjige spominov. V pretekli številki sem predstavila navodila za pisanje o delovnih izkušnjah. Tokrat se bomo posvetili ljudem.
- poglavje: LJUDJE, KI SO ZAZNAMOVALI MOJE ŽIVLJENJE
Srečevanja z ljudmi so se nam zapisala kot prijetna doživetja, večinoma vesela, včasih pa tudi povezana z razočaranjem in žalostjo. Poskušajte se spomniti vseh oseb, ki so pomembne v vaši življenjski zgodbi.
Kdo so najpomembnejši ljudje v vašem življenju?
Ali ste se poročili? So spomini na vašo poroko še vedno živi? Pobrskajte po družinskem albumu, najdite slike, popišite podrobnosti. Kraj, datum, oblačila, priče ...
-
Vaje na hrbtu naj postanejo del vašega vsakdana. Razlogov za to priporočilo je veliko. Poglejmo le vplive današnjih vaj: ugoden vpliv na hrbtenico in masaža hrbta, razteg nog in križa ter krepitev trebušnih mišic in aktivacija celega trebuha.
Vaje so enostavne, hkrati pa so tudi izjemno učinkovite, a le pod pogojem, da jih boste naredili popolnoma pravilno. Večkrat me ljudje vprašajo za nasvet za kar najhitrejši napredek in vedno jim povem isto: pravilnost izvedbe in dihanja ter vztrajnost.
Preden začnemo izvajati vaje, naj vas spomnim na sproščeno ležanje na hrbtu z rahlo razširjenimi nogami in rokami nekoliko stran od telesa. V tem umirjenem položaju mrtvaka se bomo sproščali med vajami, ki jih lahko delate na tleh, tršem kavču ali širšem ležalniku.
