-
Ah, ta naš hrbet. Le kako bi bilo, če ga ne bi imeli? Pomislite, kako ga čutite po delu in po predolgem lenarjenju. V vsakem primeru je potreben večje razbremenitve ali pa krepitve.
Hrbtenica je glavni steber našega telesa. Ne le da vseh triintrideset (pri nekaterih štiriintrideset) vretenc lepo sede eno na drugo v lepo speljani črki S, predvsem je pomembno, da je v njej skrit glavni kanal t. i. živčne elektrifikacije našega telesa. Kar predstavljajte si, da sredi noči »crkne« glavni električni vod za hišo. Enostavno obstanete in tipate v temi. V primeru hrbtenice pa je zadeva veliko bolj zapletena, saj vas njeno nepravilno delovanje počasi pripelje celo do usahnitve skoraj vseh funkcij v telesu. Če se zavedamo tega, imamo več kot dovolj razlogov, da se ji redno in pravilno posvečamo.
-
Hiter in stresen način življenja, nezdrava prehrana in onesnaženo okolje so glavni krivci, da se težave s kožo, ki so bile nekoč značilne le za določena leta, pojavljajo v vseh starostnih obdobjih. Že samo košček suhe in srbeče kože nas ovira in tudi akne, ki se pojavljajo na obrazu, so zelo nadležne. Še huje je pri luskavici, ko je močno pordela večja površina kože, ki se lušči v velikih količinah, ter pri atopičnem dermatitisu, saj vneta koža močno skeli in srbi.
Ljudje, ki imajo te težave, so večinoma poskusili vse, da bi jih omilili, saj jih ovirajo pri vsakdanjih opravilih, predvsem pri družabnem življenju.
Hrbtenica je ustvarjena za gibanje
Če trpite zaradi bolečine v križu, zagotovo niste edini, vsaj enkrat v življenju jo občuti večina odraslih ljudi. Spodnji del hrbtenice je najbolj obremenjen, saj ledvena vretenca nosijo največ telesne teže. Obraba hrbtenice sčasoma doleti praktično vsakogar, le da ni za vse enako boleča.
Bolečina v križu zajema vse od stalne tope bolečine do nenadnih ostrih bolečih sunkov, ki nas lahko popolnoma onesposobijo. Včasih je bolečina kratkotrajna in traja od nekaj dni do nekaj tednov ter se pomiri sama po sebi. Morda jo povzroči preobremenitev ali celo nateg hrbteničnih mišic ali vezi.
Z vlakninami do boljše prebave
Preobilni obroki, močno kalorična hrana, ki je pogosto premastna ter vsebuje preveč sladkorja in soli, zelo obremenjujejo naš prebavni sistem. Še posebej če se premalo gibamo in ne pijemo dovolj tekočine, lahko pride do težav, kot so napihnjenost, driska, vetrovi, bolečine v trebuhu ali zaprtost. Omilimo ali celo preprečimo jih lahko z vlakninami, ki jih uživamo premalo, čeprav nimajo kalorične vrednosti, pač pa na naš organizem delujejo zelo pozitivno.
Ugodno vplivajo na obnavljanje in delovanje črevesne sluznice, kar pripomore k dobremu in hitremu delovanju prebavnega trakta. Na kratko povedano: več vlaknin ko zaužijemo, hitreje prebavljamo. Na dan naj bi zaužili okrog 30 g vlaknin, moški nekoliko več, starejši ljudje pa nekoliko manj.
-
Kljub pozitivnim ocenam o upadanju smrtnosti pri srčno-žilnih bolezni pa strokovnjaki ocenjujejo, da se zadnji dve leti krivulja spet obrača. Zato moramo ožilje čim bolj varovati in preprečevati nastajanje zapor, saj lahko hitro pride do neljubih dogodkov.
Žile s starostjo izgubljajo prožnost, zato se povečuje tveganje za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta in drugih srčno-žilnih zapletov. Togost (v tujini je uveljavljen izraz arterial stiffnes) se ocenjuje z meritvijo hitrosti pulznega vala. Utripi srca povzročajo neprestano raztezanje vlaken v stenah žil. Ali povedano drugače – ob krčenju srce požene kri v arterijo, kar povzroči t. i. pulzni val. Čim elastičnejša oziroma prožnejša je žila, počasnejši bo naval krvi, in obratno: bolj kot je toga, večja je hitrost pulznega vala (kri se kar odbije od žilne stene), kar povzroči okvaro na žilni steni.
-
Danica Stražar, upokojena profesorica zdravstvene vzgoje, po govorici ne more skriti, da izhaja iz Savinjske doline, čeprav že več kot štirideset let živi blizu Domžal, zaposlena pa je bila v Ljubljani. Naša naročnica je, odkar se je pred osmimi leti upokojila. Že zaradi službe je bila vedno urejena in na to pazi še danes. Z veseljem pa je sprejela našo ponudbo, da dobi kak koristen nasvet še od strokovnjakinj za pričesko in ličenje.
Izhaja iz Braslovč iz kmečke družine s štirimi otroki in v mladosti si je marsikateri dinar – pa tudi žulj – prislužila z obiranjem hmelja. V Ljubljano je prišla kot mlada medicinska sestra in se zaposlila na onkološkem inštitutu. Vedoželjna kot je bila, je ob delu zaključila višjo zdravstveno šolo za medicinske sestre in se pridružila patronažni službi. Kar petindvajset let je delala na terenu, ob tem pa je še dobro desetletje vodila enoto patronažnega varstva.
-
Kako živeti z rakom prostate
Rak prostate je že nekaj let najpogostejši rak pri moških, saj vsako leto odkrijejo blizu 1500 novih bolnikov. Eden glavnih dejavnikov tveganja (poleg genske nagnjenosti) je staranje, ki povzroča rast prostate. Povečana prostata je vzrok številnih neprijetnih težav z uriniranjem, medtem ko rak, ki se razvija precej počasi, vsaj na začetku ne povzroča nobenih bolezenskih znakov. Sčasoma pa se razširi na kosti, kar povzroča hude bolečine. Zato strokovnjaki svetujejo moškim, da pri družinskem zdravniku preverjajo vrednost beljakovine PSA (za prostato tipičen antigen) v krvi in pri povišanih vrednostih obiščejo specialista. Pregled prostate res ni najbolj prijeten, vendar naj to ne bo vzrok, da moški ne bi prišli k urologu. Prej ko raka odkrijejo, laže in uspešnejše ga zdravijo.
-
Mednarodna Kneippova zveza vsako leto izbere moto, katerega pomen uporabijo pri društvenih dejavnostih. Za letos je malo nenavaden izbor, a toliko primernejši za današnji čas: work and balance (delo in ravnotežje).
Work – delo, ki nas spremlja v službi pa tudi v prostem času, bi bilo treba pripraviti tako, da bi nas čim manj obremenjevalo.
Balance – ravnotežje, ravnovesje ali usklajenost so pojmi, ki nam ponazarjajo tehtnico z dvema skodelicama, akrobata na vrvi, ki lovi ravnotežje, pa tudi pohodnika po nevarni strmini ali otroke na gugalnicah. Ravnotežje se ob najmanjšem gibu poruši, vedno znova ga je treba uravnavati. Ko se tehtnica nagne v eno stran, jo je treba na drugi izravnavati. Vzdrževati ravnotežje je še kako aktivna dejavnost. Gre za izravnavo dveh skrajnosti, dveh nasprotij.
-
Znanstveno je potrjeno, da barve na krožniku vplivajo na sprejemanje hrane in počutje, torej imajo dvojni pomen: najprej so barve snovi, ki v človekovem telesu opravljajo enako nalogo kot pri rastlinah, ki jih ščitijo. Vplivajo pa tudi na naše psihično in tudi na fizično počutje. Če želimo živeti v skladu z naravo, potem moramo prisluhniti tudi barvam narave.
Naravna barvila živil so bioaktivne snovi, fitokemikalije v kožici in mesu rastlin. Pripomorejo k zdravi rasti in boljšemu preživetju rastlin, odganjajo namreč škodljive plenilce, bakterije in viruse, ščitijo pred škodljivim vplivom sončnih žarkov, privabljajo ptice in žuželke, da jih oprašijo in raznesejo semena.
-
Marsikatero posušeno jušno zakuho je mogoče kupiti v trgovini, včasih pa je dobro, da jo pripravimo po kakšnem starem domačem receptu. Z jušnimi zakuhami in vložki juho popestrimo, jo zgostimo, obogatimo in po potrebi mimogrede spremenimo v krepko enolončnico.
Najprej razjasnimo osnovne pojme: jušne zakuhe zakuhamo v juho, kar pomeni, da jih v surovi obliki vstavimo v vrelo bistro juho in kuhamo nad šibkim ognjem nekaj minut. Navadno gre za testo – mešanico jajc in moke ali zdroba.
Jušni vložki so nasprotno že pripravljeni, skuhani ali pečeni, in jih damo v kuhano juho šele na krožniku. Med njimi so otrokom najbolj znane zlate kroglice oz. testeni grah, odraslim predvsem trakovi palačink (fritati), ki imenitno obogatijo vsako bistro juho.
