Mesec december je postal eno samo nakupovanje, zato je praznični čas pravzaprav izgubil svoj pomen. Kljub vsemu pa v tem času pogosteje obiščemo drage prijatelje, predstavo, ki nas z vsebino prestavi v lepši čas, in na koncu tudi sam prihod novega leta zahteva od našega načina oblačenja tudi kaj več kot samo običajne hlače s puloverjem, ki je že odslužil svoje.

Sproščena športna podoba je lahko pravšnja izbira le, če jo znate umestiti v pravo okolje in če ustreza vaši postavi. Odločite se za preprosta oblačila, ki jih boste lahko nosili tudi ob drugih priložnostih. Jopice pridejo nadvse prav ob vsakem času kot vrhnje oblačilo ali pa del celotne podobe. Spodaj oblečete preprost top ali bluzo, čez pa jopo, nepodloženo jakno v kroju chanel z vsemi značilnimi poudarki.

Zadnja skupna letošnja vadba je namenjena čisto vsem za hitro ponovitev pravilne vzravnane drže in iztegnitve (oboje tokrat tudi z bremenom za močnejše), razgibavanje hrbtenice in igranje z ravnotežjem. Vaje lahko naredite s polenom ali brez njega.

Ogrevanje telesa na najrazličnejše načine je za nas vedno zakon. Vsebuje pa obvezno hojo in/ali tudi takšne vaje, s katerimi poglobimo dihanje in pospešimo bitje srca, z njim pa tudi krvni in limfni obtok. Ponovitev vaj iz prejšnjih dveh številk je prav tako dobrodošla, saj vsem redno vadečim omogoča napredovanje od najenostavnejših gibalnih nalog do vedno zahtevnejših. Hkrati pa redno večkratno ponavljanje na novo usvojenih vaj ugodno vpliva tudi na učinkovitejše delo možganov (boljši spomin, ravnotežje, hitrost razmišljanja itd.).    

Obdarimo svoje najdražje z modnimi in nadvse uporabnimi šali in rutami ter z nepogrešljivimi kapami in naglavnimi trakovi.

 

Eleganten šal

Velikost: 25 x 179 cm.

Potrebujemo: 200 g volne, primerne za pletilke št. 4

Vzorci. – Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Gladke leve petlje: v vrstah na licu leve petlje, v vrstah na narobni strani desne petlje. Luknjičasti vzorec A (nasnutek je deljiv s 5) – 1. vrsta: *1 leva petlja, 3 desne petlje, 1 leva petlja*, od * ponavljamo. 2. in 4. vrsta: petlje pletemo kot leže, ovoje pletemo levo. 3. vrsta: *1 leva petlja, 1 ovoj, 1 petljo desno prenesemo, 2 petlji popletemo desno skupaj in prevlečemo nastalo petljo skozi preneseno petljo, od * ponavljamo. Ponavljamo od 1. do 4. vrste. Luknjičasti vzorec B (na 25 petljah): pletemo po vzorčni risbi. Narisane so vrste na licu dela. V vrstah na narobni strani vse petlje in ovoje pletemo levo. Ponavljamo od 1. do 60. vrste.

Marjan Šiftar je kot šef kabineta Milana Kučana od blizu spremljal pomembne državniške dogodke, bil pa je tudi član znamenite slovenske delegacije na Brionih. Iz rodnega Prekmurja je prišel študirat v Ljubljano leta 1969. Rad se spominja, kako je v študentskih letih poslušal radio Luksemburg in bral angleško glasbeno revijo New Music Express. Po diplomi na pravni fakulteti ga je profesionalna pot najprej vodila na mesto veleposlanika v Makedoniji. Njegova tretja kariera pa zaradi sladkorne bolezni, ki jo ima že dolgo, ta čas poteka pri Zvezi društev diabetikov Slovenije.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Naša naročnica Vitoslava Sarkić iz Ljubljane je od nekdaj rada delala na vrtu in skrbela za rože, zdaj je že 15 let upokojena in ima za ta konjiček še več časa. Veliko ji pomeni tudi družina, ponosna je na sinova, snaho in obe vnukinji in tudi njim z veseljem nameni svoj čas. Prvič se je prijavila na stilsko preobrazbo in bila izbrana, vendar domačim tega ni povedala, želela jih je presenetiti.

67-letna Vitoslava je bila dolga leta zaposlena v finančnem knjigovodstvu Turistične agencije Kompas, po razpadu Jugoslavije in spremembah v podjetju je pristala na zavodu za zaposlovanje, vendar se ni predala malodušju. Dalj časa je iskala novo službo in jo na koncu našla na ministrstvu za notranje zadeve kot snažilka. Po petih letih, ko je izpolnila pogoje, se je upokojila. V tem času ji je hudo zbolel mož in umrl za rakom. Tudi zaradi tega se je družina še bolj povezala. Z obema sinovoma se lepo razume. »Za dobre odnose z mladimi je pomembno, da se ne vtikaš v njihovo življenje, si pa na voljo, če te potrebujejo,« pravi.

V preteklosti so naši predniki strogo ločili hrano za navadni petek in tisto za svétek, kot so rekli nedelji in drugim praznikom, ki so bili po večini cerkveni. Tudi hrana za vsak dan je imela utrjevalni pomen v družini. Za božič so gospodinje pogrnile praznični prt na mizo, nanjo postavile vazo z rožami ter zložile ta boljše pogrinjke in pribor, zadišalo je po potici.

Nihče ni niti pomislil, koliko je ogljikovih hidratov, koliko beljakovin, maščob ali vitaminov in mineralov. In da je morda vsega preveč. Vonjave so nas pritegnile, nas povabile v svet čudovitih občutenj, ki so se nam za venomer vtisnila v spomin. To vam bo potrdil vsak izseljenec, ki daleč od doma hrepeni po skromnem in svetem času, kakršen je bil tudi božič doma v družini.

V moji mladosti so bile koline praznik. Spoštovali smo jih podobno kot jesenski pridelek na polju. Prav nič ni šlo v odpadek, včasih tudi ščetine ne. Pleče in stegna smo dali v razsol, nekaj zmleli in pripravili klobase in salame, ocvirke shranili v sveže stopljeni masti in podobno. Uporabili smo tudi parklje, repe in glavo ter kri za krvavice. Prav posebno vlogo je imelo drobovje: srce, pljuča, jezik, jetra, ledvice in vranica, pri teličkih tudi priželjc in rajželjc.

Že kmalu dopoldne je mama pripravila jetrca s čebulo in rožmarinom in jih ponudila vsem, ki so pri kolinah pomagali. Vranico so podarili sosedom, kjer so se pripravljali na poroko, za svatovske vranične jušne kroglice. Naslednji dan je mama pripravila veselje za otroke: možgane z jajci, srce pa za delavce, ki so potrebovali veliko energije. Pljuča in ledvice so uporabili za posebne jedi. Jezik pa je bil vedno prava poslastica.