Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Dva grižljaja preženeta sitnobo

    Dobro počutjejulij '16

    Srečanje v Primoštenu je vsem, ki smo se udeležili delavnice o medsebojnem vplivu izpuščanja vmesnih obrokov in jeze postreglo z dilemo, čemu se sploh jeziti, ko se pa lahko imamo ... lepo. No, če je bila tam na sporedu praksa, je zdaj na vrsti teorija. Kaj je jeza, zakaj nastane, kako jo krotimo in kakšna je vloga vmesnih obrokov pri tem?

    Temeljni aksiom: sitni, celo jezni smo, če smo lačni, največkrat zaradi prevelikega razkoraka med posameznimi obroki. Prebrala sem, da 45 odstotkov uslužbencev redno izgublja živce na delovnem mestu, da 33 odstotkov ljudi sploh ne govori s sosedi in več kot 80 odstotkov voznikov trdi, da so bili deležni jeznih in besnih psovk sovoznikov.

  • Vse za na plažo

    Dobro počutjejulij '16

    Barve so tiste, ki jih najprej opazimo. Sestavite jih v skladno celoto, saj bo le na tak način tudi vaša podoba skladna in mladostna. Kamor koli se odpravite na počitnice, naj bo to v apartma ob naši obali, zakotno ribiško vasico nekje v Dalmaciji ali v katero izmed naših termalnih zdravilišč, ne pozabite na urejenost. 

    Posamezni deli oblačil ali dodatki, kot so majica, kratke hlače, klobuček, očala ipd., vam bodo prišli še kako prav. Preden se odpravite na dopust, preverite, kaj še ustreza vaši postavi. Zavedati se morate, da se le-ta z leti spreminja. Preverite tudi, kaj je v omari še uporabnega, in izberite dodatek, ki vam bo popestril poletna oblačila. Ni nujno, da kupite vse naenkrat. Prepričana sem, da je nekaj od predstavljenih kosov prav gotovo že v vaši garderobi. Na fotografijah je nekaj idej, lahko pa jih z malo domišljije in mojimi napotki sestavite tudi sami.

  • Okužbe sečil so poleti pogostejše

    Dobro počutjejulij '16

    Poleti smo še posebej dojemljivi za okužbe sečil, saj veste, ko moramo kar naprej na stranišče, med odvajanjem vode pa nas peče in srbi. Ločimo dve vrsti okužbe sečil, zgornja vpliva na ledvice in sečevod, spodnja pa na sečnico in mehur.

    Okužbe lahko povzročijo virusi in glivice, najpogostejši krivec pa so bakterije, med njimi največkrat E. coli (Escherichia colli), ki sicer stalno in neškodljivo biva v črevesju. Lahko pa jo zanesemo v sečila, kjer lahko povzroča težave. Ob višjih temperaturah se bolj znojimo, zato pa manj uriniramo. Ker je urina manj, telo ne more sproti izplakovati bakterij, zato se v sečilih začnejo hitreje razmnoževati. Preznojeno telo tudi pogosteje umivamo, če pri tem uporabljamo mila z različnimi dodatki, lahko poškodujejo zaščitno plast kože okoli spolovil, kar še olajša pot bakterijam. Še več možnosti za okužbe je pri kopanju, še posebej če imamo navado, da uriniramo v vodo, ali če veliko časa preživimo v mokrih kopalkah. Mame so že vedele, zakaj so nas kot otroke tako silile k preoblačenju v suhe kopalke.

  • Poletna spirala

    Dobro počutjejulij '16

    Poletne spiralne športne igre kot osebnega gibalnega treninga se ne boste naveličali kar tako, če boste upoštevali eno in edino pravilo: od prve zunanje vaje naprej proti sredini se vedno pomaknite za toliko vaj, kolikor je bilo število ponovitev/ vdihov, ki jih je treba opraviti pri posamezni vaji. Igro boste zaključili, ko boste opravili vse vaje in na koncu obstali v centru spirale. Ko vas bo igra vodila skozi center, se v nadaljevanju vedno vrnite na zunanji obod spirale na prvo vajo oziroma jo preskočite, če bo potrebno zaradi števila ponavljanj. To pomeni, da boste morali nekatere vaje tudi večkrat ponoviti. Če ste pomislili, da je vse skupaj malce nagajivo, imate prav, a verjemite: ob koncu poletja boste v odlični formi, pa še štetje vam bo delalo veliko manj preglavic.

  • Pomagajmo srcu

    Dobro počutjejulij '16

    Leta se ne nalagajo le v naši osebni izkaznici, pač pa tudi v žilah. Te namreč s starostjo izgubljajo elastičnost, trdota žilnih sten pa se povečuje in otežuje živahen pretok krvi. Zaradi manj prehodnih žil je bolj obremenjeno srce, ki ne zmore več delovati s tolikšnim obsegom kot nekoč, kar vodi k srčnemu popuščanju.

    Ker srce ne more več črpati dovolj velike količine krvi za presnovne potrebe, so organi slabo preskrbljeni s kisikom in hranilnimi snovmi. Pešanje srca začutimo pri vsakem malo večjem naporu, recimo, hitro se zadihamo že ob hoji po stopnicah ali navkreber. Včasih začutimo neredno (prepočasno ali prehitro oziroma neredno utripanje srca). Ob težavah s srcem moramo seveda na pregled k zdravniku, lahko pa mu pomagamo že prej, da ne opeša.

  • Moč ji je dala tretja univerza

    Dobro počutjejulij '16

    ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

    Silva Rupar iz Ljubljane je nežna in krhka gospa, ki ji je življenje naložilo velika bremena. A jih nekako rešuje in premaguje. Pred 22 leti se je invalidsko upokojila, pred 15 leti pa se je vpisala na univerzo za tretje življenjsko obdobje, za katero pravi, da jo je rešila in jo z veseljem obiskuje še danes. Ličila se ni nikoli, razen ustnic, rada je naravna, zato se je najprej nekoliko zadržano, potem pa zadovoljno prepustila preobrazbi naših strokovnjakinj.

  • Zavarujmo oči

    Dobro počutjejulij '16

    V poletnem času moramo pred soncem in škodljivimi ultravijoličnimi žarki poleg kože zaščititi tudi oči. Kako to storimo, svetujeta ljubljanski optik Tomaž Šimenc in njegov sin Anže, prihodnji optometrist, ki bo počasi prevzel očetov posel.

    Starejši ljudje imajo pogosteje bolj suhe in občutljivejše oči, zato jim optika zelo priporočata nošenje sončnih očal. Te namreč oči varujejo tudi pred drugimi vremenskimi vplivi, na primer pred vetrom ali mrzlim zrakom. Še posebej je pomembna zaščita pred ultravijoličnimi žarki, ki povečujejo tveganje za nastanek sive mrene. Sončna očala so nepogrešljiva za tiste, ki so že imeli očesno operacijo, da preprečijo bleščanje. Dodatno zaščito pred bleščanjem imajo tako imenovana polarizirana sončna očala. Ta so še posebej primerna za uporabo ob morju ali na snegu, saj imajo poseben filter, ki prepreči bleščanje od spodnje površine. Zelo radi jih imajo ribiči, saj z njimi bolje vidijo v vodo, koristijo pa tudi voznikom avtomobilov.

  • Komarji, zoprni spremljevalci toplih noči

    Dobro počutjejulij '16

    Komarji so med najnadležnejšimi, žal pa tudi najvztrajnejšimi spremljevalci poletnih večerov. Poleg tega pa so ponekod izredno nevarni, saj prenašajo številne klice in zajedavce, ki lahko povzročajo hude bolezni – od malarije, različnih mrzlic do trenutno najbolj zloglasnega virusa zika. Pri nas na srečo večjih okužb ni zaznati, v srednji in južni Dalmaciji pa komarji povzročajo bolezen lišmaniozo – v nekaj tednih po piku se pojavijo krastave bunkice ali razjede na koži, ki se v najhujših primerih ne celijo, pač pa se širijo na sluznico v nosni in ustni votlini.

  • S spomini do boljšega spomina, drugič

    Dobro počutjejulij '16

    V junijski številki sem predstavila uvod v knjigo življenja, ki je vaše Življenjsko delo. Gre za dejavnost organiziranja vaših spominov: dogodkov, dejstev, izkustev, preteklih pridobljenih znanj, skratka celotnega življenja posameznika. Kot nekakšen lastni življenjepis. Namenjena je izboljšanju razumevanja preteklih življenjskih izkušenj in kako se je posamezna oseba spoprijela s spremembami v življenju.

    Dejavnost pisanja knjige o vaši preteklosti je tudi vez med vami in vašimi člani družine, prijatelji, ne nazadnje tudi osebjem, ki bi prišlo z vami v stik v primeru bolezenske izgube spomina (demence), zato jo priporoča svetovna Alzheimerjeva organizacija v skrbi za izboljšanje kakovosti življenja.

  • Sonce ne sije le na plaži

    Dobro počutjejulij '16

    Sestavni del zdravega življenjskega sloga je tudi skrb za dosledno in pravilno zaščito kože pred UV-sevanjem. Kljub ozaveščanju o škodljivosti sončenja se povsod po svetu veča število obolelih za kožnim rakom, pravzaprav se vsakih pet do deset let podvoji in je zato najpogostejša oblika raka.

    Na srečo večina ljudi pride k zdravniku dovolj zgodaj za uspešno zdravljenje, kar pomeni, da so melanomi (melanom je tumor, ki nastane iz celic, ki delajo pigment) tanjši od milimetra. Včasih so namreč dermatologi pogosteje odkrivali precej velike kožne spremembe, tumorji so bili povprečno veliki tri milimetre. Ljudje so sicer zaznali kožno spremembo, pa so kar čakali in spremljali, kako raste. Tega nikakor ne smemo storiti. Če rak zgodaj odkrijemo in izrežemo, bolnik ozdravi, če pa se razširi, pa so možnosti uspešnega zdravljenja veliko manjše. Res pa je, da medicina odkriva nova zdravila, ki so dostopna tudi slovenskim bolnikom, vključno z imunoterapijo.

  • 1
  • …
  • 138
  • 139
  • 140
  • 141
  • 142
  • …
  • 237
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 10, oktober 2025

    Št. 10, oktober 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo Pokojninska reforma, ki je ena najpomembnejših te vlade, je prejšnji mesec začela zakonodajno pot. Socialni partnerji so se dve leti pogajali, da so dosegli...

    Ni smrtno nevarna, a povzroča zaplete Približno osemdeset odstotkov bolnikov z osteoporozo je žensk in le dvajset odstotkov moških. Ali drugače povedano: vsaka druga do tretja ženska po menopavzi in...

    Brez maščob ni življenja Maščobe so nujne za normalno delovanje telesa in brez njih ni zdravega življenja. So del človekove prehrane že od pračloveka lovca, s čemer je dobil maščobe...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Letošnje leto prelomno za starejše1. oktober 2025 Kaj narediti, da bo Slovenija...

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov