Pri moškem po 60. letu se lahko pojavijo težave s pogostim in oteženim mokrenjem. Povzroči jih benigno ali nenevarno povečanje prostate, ki je s starostjo vse pogostejše. K urologu lahko moškega pripeljejo tudi težave pri spolnosti oziroma erektilne motnje. A tudi če nima ne enih ne drugih nadlog, asist. Bojan Štrus, dr. med., vodja Urološkega oddelka na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, vsakemu moškemu že po 50. letu priporoča preventivni pregled. Pri nekaterih boleznih se namreč ne moremo zanašati na opozorilne znake.

Sodobna tehnologija dovoljuje ponarejanje skoraj vseh stvari in izdelkov, med njimi so tudi zdravila in celo kontaktne leče. Razmah spletne trgovine omogoča, da lahko ponarejena zdravila kupimo praktično kjer koli – enostavno, poceni in brez recepta. Vendar pa je tako ravnanje tvegano: napačen odmerek, neznane sestavine ali neustrezno razmerje učinkovin imajo lahko resne posledice za zdravje bolnikov, tudi srčni zastoj, komo, anafilaktični šok ali smrt.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je na razvitih trgih do približno odstotka ponarejenih zdravil, na nekaterih območjih Azije, Afrike in Latinske Amerike pa celo do 30 odstotkov, predvsem na račun ponaredkov zdravil za infekcijske bolezni (protimikrobna sredstva in antimalariki). Največ ponaredkov izdelajo v Pakistanu, kjer izkoriščajo najrevnejše prebivalce, da jih izdelujejo v umazanih prostorih in nečloveških razmerah, ponarejevalci pa z njimi odlično služijo. Na spletu pogosto zdravila kupujejo ljudje, ki ne želijo k zdravniku, ki iščejo čim bolj poceni zdravila ali so pripravljeni preizkusiti tudi neregistrirane izdelke. A previdnost ne bo odveč tudi pri nakupu v lekarnah: v državah, kjer nimajo državne mreže lekarn, na primer v Bosni, kjer so lekarne le zasebne, je večja možnost, da kupite ponaredek, saj se ponarejevalci vpletajo že v uradne dobavne poti.

Kapljice vode v potokih ali rekah pomenijo zdravje. Tako je razmišljal Sebastian Kneipp, ko je oblikoval svoj način terapij in pet zdravilnih stebrov: voda, gibanje, prehrana, zelišča in življenjski slog. Ugotavljal je, da ni močnejšega zdravila, kot je voda – za zunanjo in notranjo uporabo.

Pogosto je dejal, da ne bi bilo toliko bolezni, če se človek ne bi tako zelo oddaljil od enostavnega življenja. V naša življenja je pomembno vgraditi neposreden stik z naravo. Njegovo osnovno vodilo je bilo: dati naravi možnost in zadolžitev, da vrne organizmu porušeno ravnotežje. Voda pa je prvo zdravilo, posebej hladna potočna, rečna in jezerska voda. Pomembno je izvajati terapije z vodo, prilagojene posamezniku, saj je le tako lahko krepčilo, zdravilo in zabava marsikomu. Rekel je: »V vodi je zdravilna moč. Na stotine in tisoče duševnih tegob, pobitosti, obupa, malodušja, nerazpoloženja ne bi bilo, če bi s svežo vodo marljivo čistili bivališče duha (telo).«

Razgibavanje in krepitev dlani, zapestij, stopal in gležnjev sta v hladnejših dneh potreba in razvajanje v enem. Za tiste, ki veliko delate z rokami na hladnem in po možnosti še sede, bodo vaje prava otoplitev in krepitev.

Vaje je na začetku priporočljivo delati sede. Če jih boste delali za ogrevanje, vam priporočam zbranost in postopnost. Če pa se želite sprostiti, jih naredite zelo sproščeno in obvezno zaključite z blagim stresanjem.

Vzravnano sedenje ali naravna pravilna drža ter nekaj začetnih vdihov in izdihov skozi nos so izhodišče. Z vsem omenjenim boste nad učinkom več kot presenečeni in še pravkar začeto leto boste lahko dobro 'zagrabili'.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO 

Albina Melinc že od mladih let živi v Ljubljani, a izredno rada se spominja odraščanja v Slovenski vasi pri Kočevju. V njihovi hiši je bilo vedno živahno, saj je mama izhajala iz družine z enajstimi otroki in tete so pogosto prihajale k njim na počitnice. Od njih se je naučila tudi dobro kuhati.

Že pri treh letih je vedela, da bo otroška zdravnica, in posebej rada je cepila svoje punčke s šivankami in bucikami, ki si jih je izposodila pri mami šivilji. Pa se je obrnilo drugače. Ob koncu gimnazije je z odličnim spričevalom kar sama zaprosila predsednika občine za štipendijo za študij medicine. Vendar ji je povedal, da je na voljo le ena štipendija, pa še ta za prihodnjega ekonomista. V hipu se je odločila zanjo, da je le lahko odšla v Ljubljano. Nikoli ji ni bilo žal in svoj poklic je z zadovoljstvom opravljala.

Zmanjšane zaznave zvokov se zavemo šele, ko se pojavijo resnejše težave pri sporazumevanju, misleč, da drugi govorijo tiše, nerazumljivo. »Saj slišim, a ne razumem, kar mi govorijo,« je najpogostejša pripomba človeka, ki počasi izgublja sluh. Seveda je razumljivo, da sliši. Kdor je gluh, mu slušni aparat ne pomaga. A slab sluh povzroča poslabšanje razumevanja.

Izgubljanje sluha poteka počasi in postopoma, in ker ne boli, ga posameznik redko sam prepozna. Sprva ima težave z zaznavo zvokov visokih frekvenc (npr. zvonjenje telefona, budilke, ptičje petje, ženski in otroški glasovi). Kasneje slabo razume glasove po televiziji, vse težje sledi branju z ustnic … Kdor slabo sliši, teže razume povedano v hrupnem okolju in slabo določa lokacijo zvoka v prostoru, vse pogosteje prosi sogovornike, da ponovijo, kar so rekli, začne se izogibati družabnim stikom, obiskom gledaliških predstav, koncertov in podobno. Vse to lahko počasi vodi v izolacijo, morda celo v depresijo.

Jetra so naš glavni presnovni organ, ki se neprenehoma trudi z gradnjo, recikliranjem in čiščenjem v telesu. Delo je še toliko težje, če telo pogosto preobremenjujemo z mastno hrano, alkoholom in številnimi kemičnimi snovmi (zdravili in strupi iz okolja). Zveni znano? K sreči imajo jetra izjemno možnost obnove, vendar jim moramo pri tem pomagati. Začetek leta je dober čas za nekatere spremembe.

Kadar se v jetrnih celicah zaradi nepravilne presnove nakopičijo maščobe, govorimo o jetrni zamaščenosti. Lahko jo povzročijo čezmerna teža, sladkorna bolezen, visoke ravni trigliceridov v krvi, čezmerno pitje alkohola, visok krvni tlak pa tudi preveč vitamina A ali pa nekatera zdravila.

Morda ji namenimo manj pozornosti kot delovanju možganov ali srcu, a prebava je pomemben del zdravja in dobrega počutja. Če ne skrbimo zanjo, nas tudi hitro opozori – z zaprtostjo, drisko, napenjanjem in še kakšnim včasih zelo bolečim znakom.

Prim. doc. dr. Davorina Petek, dr. med., specialistka družinske medicine, iz Zdravstvenega zavoda Zdravje v Ljubljani nas je opozorila, da se prebavila začnejo že v ustih in da je za dobro prebavo pomembna celo skrb za zobovje. »Pri starejših so različne bolezni ustne votline, predvsem pa zob, lahko povezane s slabo prebavo, saj se tukaj vse začne. Hrano zgrizemo, navlažimo in potem se pomika naprej. Pri starejših ljudeh, ki nimajo zob ali pa ne morejo gristi, se lahko razvije celo delna ali vsesplošna nedohranjenost, ker hrana ni ustrezno pripravljena za pot skozi nižja prebavila. Vsekakor je treba hrano za lažjo pot navzdol dobro prežvečiti, jesti in piti počasi ter v manjših obrokih.