»Prvi kmetijski minister, ki bo rehabilitiral nedolžne koze, ki so jih leta 1954, kdove zakaj, z zakonom prepovedali rediti, se bo zagotovo z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega kmetijstva. Mali kozjerejci namreč v kmetijski politiki niso deležni nobene podpore, kar je močno nenavadno, saj se, denimo na Danskem, v Avstriji, Nemčiji ali Švici, kmečka družina preživi že samo s šestdesetimi kozami,« povzame Jožef Škof, univerzitetni diplomirani inženir agronomije, ki si nadvse želi, da bi bilo tako tudi pri nas.

Če verjamemo stari arabski pripovedki, odkritje kave dolgujemo kozam. Arabski pastir je namreč nekoč opazil, da so bile njegove koze živahnejše kot druge in da ponoči niso spale, če so jedle plodove  določenih grmov. Še celo samec, ki je bil zelo resnoben in dostojanstven, je poskakoval naokrog, kot da bi bil spet kozliček. Radovedni pastir je tudi sam poskusil neznane plodove ter pozabil je na vse težave in postal najsrečnejši pastir v »Srečni Arabiji«.

Toč s klobaso
Par klobas skuhamo in narežemo na kolesca, vodo, v kateri se je kuhala klobasa, pa prihranimo.
Večjo čebulo narežemo na rezine, na malo olja jo svetlo popražimo, poprašimo z žlico moke, dobro premešamo in zalijemo z zajemalko prihranjene vode. Prilijemo še deciliter rdečega vina (terana) in napol odkrito kuhamo od pet do deset minut. Nazadnje v omako dodamo narezano klobaso in po potrebi prilijemo še malo vode. Solimo in začinimo po okusu.
Opomba: Na Primorskem to preprosto jed ponudijo s krompirjem, polento ali kruhom, ki ga pomakamo („potočimo“) v omako. Lahko ga pripravimo tudi z oljkami, kaprami, pršutom, fižolom, ipd.

Med virusi, ki v teh mesecih krožijo med ljudmi, so tudi virusi gripe, ki se razlikuje od prehladnih obolenj. Medtem ko so prehladi večinoma manj obremenjujoči, pa lahko gripa precej zdela bolnika, kar še posebej velja za starejše ljudi in za kronične bolnike. Gripa se pojavi nenadoma s povišano temperaturo (ta je lahko precej visoka), z glavobolom, z bolečinami v mišicah, s hudo utrujenostjo, slabostjo, suhim kašljem in bolečim grlom. Najboljša zaščita pred gripo je cepljenje, najboljše zdravljenje pa postelja in lajšanje bolezenskih...

»Bistveno za naše življenje, pa naj bo dolgo ali kratko, je, da živimo v miru, brez jeze, sovraštva, prepirov in notranjega nemira vesti, se pravi, da živimo iz dobrote in za dobroto.«
/prof. dr. Anton Trstenjak/

Proučevanju človekove osebnosti namenjajo psihologi veliko pozornosti. Zakaj se ljudje tako različno odzivamo na določene okoliščine in vplive, zakaj se razlikujemo pri vzpostavljanju medčloveških odnosov? Ne smemo prezreti tega, da človekov značaj pomembno vpliva na medsebojne odnose. Razčiščevanje teh vprašanj pripomore k boljšemu razumevanju samega sebe in drugih ter k medsebojnemu sožitju. Pri človekovem značaju gre za celoten splet osebnih lastnosti, ki odločajo, kako se bo človek odločal in ukrepal v trenutkih, ki zadevajo dobrobit...

Če vprašate starejše, kateri duševni procesi jih povzročajo največje preglavice, bodo verjetno odgovorili, da je to »spomin«. Nad slabim spominom se najbolj pritožujejo, poleg njega kvečjemu še nad prepočasnimi reakcijami in predolgimi reakcijskimi časi.
Za besedo »spomin« se skrivajo trije različni procesi: osvajanje novega gradiva ali učenje, ohranjanje naučenega gradiva ali retencija in obnavljanje ohranjenega gradiva ali priklic. Pravzaprav je samo drugi proces zares spominski.

Kako dobro ohranjamo to, kar je naučeno? Obnavljanje naj bi bilo premo sorazmerno z ohranjanjem. Čim več gradiva je ohranjenega, tem več ga obnovimo. Vendar ni vedno tako. Marsikatero gradivo je ohranjeno, vendar ga ne moremo obuditi. Dokaz so odgovori na vnovičnem izpitu (testu). Katero od točk pri prvem testu v redu obnovimo, pri drugem pa ne. Ali obratno. Marsičesa se prvič ne spomnimo, drugič pa brez težav privre na jezik. Ohranjeno gradivo izgubljamo ali pomešamo z drugim gradivom zlasti v starejših letih.