-
Res je poleti vidne več kože, ker pač nosimo manj oblačil, vendar pa je nega kože pozimi enako pomembna. Kot pravijo strokovnjaki, je zima celo najhujši letni čas za kožo. In to velja ne glede na leta, za starejšo kožo pa še prav posebej, saj je bolj suha. Pozimi se koža še hitreje dehidrira kot poleti. Vročina nas sili, da več popijemo, medtem ko pozimi kar malo pozabimo na vodo. Samo ponoči z dihanjem izgubi telo v povprečju dva decilitra vode, tako da koža potrebuje nadomestilo takoj zjutraj.
Kratke zdravstvene novičke februar 2013
Sirup za lažje dihanje Islandski lišaj za zdrava dihala in žajbelj v vodnem izvlečku sta posebnost edinega Medexovega sirupa, ki ne vsebuje medu. Osnova sirupa je namreč agavin sirup iz ekološke pridelave, ker ne vsebuje sestavin živalskega izvora pa je primeren tudi za vegane. Sirup bo koristil predvsem tistim, ki pogosto uporabljajo svoje glasilke. Poleg žajblja in islandskega lišaja vsebuje tudi vitamin A, ki pripomore ohraniti zdravo sluznico, in vitamin C, ki spodbuja delovanje imunskega sistema.
-
Človek z zdravim življenjskim slogom in v dobri psihofizični kondiciji ima boljši imunski sistem, ki ga uspešno varuje pred nalezljivimi (prehladi, gripa) in rakavimi obolenji. Stanje imunskega sistema pri posamezniku lahko ocenimo na teh ravneh: Čustveno stanje: občutljivost, frustriranost, nestabilnost, poželenje po hrani, odvisnost od hrane ali pijače, depresije. Mentalno stanje: težave s koncentracijo, s spominom, pozabljivost, pomanjkanje zanimanja za življenjske izzive. Energija: nizka, obdobje z veliko in malo energije, hiperaktivnost.
-
Kar nekaj je praznovernih, kot tudi rečemo, vraževernih ljudi. Pravijo, da je na svoj način malce vraževeren vsak človek. Ste morda tudi vi?Sama priznam, da mi je prijetno, ko na travniku uzrem sila redko štiriperesno deteljico. Utrgam jo in vzamem s seboj in jo posušeno nosim v beležnici. Pravijo, da prinaša srečo! Nedavno mi je univerzitetno izobraženi znanec resno razlagal, da je doživel lažjo prometno nezgodo. »Že ko sem se odpravljal iz garaže, mi je pot prekrižala črna mačka.
-
Čustvena nestabilnost V posvetovalnici je pomoč poiskala hčerka našega naročnika. Stara je 37 let, visoko izobražena, občasno zaposlena, v nestabilnem razmerju z zdajšnjim partnerjem. Nezadovoljna je s svojim življenjem, rada bi se odselila na svoje in si uredila družino, vendar se partner izogiba temu, češ da je preveč posesivna, da »visi na njem«, da je užaljena za vsako najmanjšo stvar, zato ima občutek, da ga razmerje duši. Večkrat mu je že zagrozila s samomorom, če bi jo zapustil. Velikokrat jo popade zelo močna jeza, ki jo stežka kroti.
-
Prejšnje mesece smo se utrjevali v moči in ravnotežju, danes pa so na vrsti vaje za boljšo predihanost ter predvsem spretnost. Po nekajminutni hoji za ogrevanje se ustavite na ravnem in varnem terenu in začnite vaditi. Tokrat potrebujete palici. Najnujnejša stvar je pravilno in povezano dihanje skozi nos. Ob vdihu se namreč zrak segreje in prečisti. Tako se organizem osveži in tudi okrepi. Pri prvi vaji palici, ki jih sicer uporabljate pri hoji, položite za vrat. Nogi sta rahlo narazen, telo pa sučite v levo in desno stran.
Pust mastnih ust … potem pa post
Po sodobnih merilih pustna pojedina ni zdrava, toda le, če gledate posamezne jedi ločeno in ne kot celoto. Že stare mame so znale kombinirati pustne jedi z obilico vlaknin, z zelišči, s stročnicami, z zeljem, s fižolom, z lečo, s čebulo in česnom, pa z brinjem, s timijanom, še zlasti pa z rožmarinom in z jabolki. Čeprav je letos pust zgodaj, bo post natanko tako dolg kot vsako leto in bo dovolj časa za razbremenitev organizma po (pre)dobri hrani. Tradicionalnih pustnih jedi je na Slovenskem veliko. V Istri so, denimo, znane kroštole.
-
Razmerje med hranili v posameznih vrstah mleka je različno, a vseeno lahko rečemo, da je mleko hranilno zelo bogato in skupaj z jajci ter z rastlinskimi beljakovinami nadomešča meso v človekovi vsakdanji prehrani. Pa vemo o njem dovolj? Posamezne vrste mleka (kravje, kozje, ovčje ali kobilje) se med seboj razlikujejo po sestavi hranilnih snovi. Razumljivo, kravje mleko je prvenstveno namenjeno teličku, kobilje mleku žrebetu, mleko koz ali ovac pa kozličkom in jagenjčkom.
Katero mleko je bolj zdravo? Odgovor ni preprost, zato poglejmo nekaj najpomembnejših dejstev, ki nam bodo pomagala pri odločitvi. Surovo mleko ima pristen vonj, ki ga cenimo; alpsko mleko je pusto, zaradi toplotne obdelave z nedoločljivim vonjem in okusom, vendar je nekaterim všeč prav takšno. Surovo mleko vsebuje beljakovine v povsem naravni obliki, pri toplotni obdelavi se jim spremeni kemična oblika in nekateri raziskovalci trdijo, da so zato teže dostopne prebavnim proteolitičnim encimom.
Zdravilne rastline iz tujih logov
V času prehladov in gripe lahko lajšamo težave tudi z manj znanimi zdravilnimi rastlinami ali njihovimi pripravki. Limonina trava izvira iz Indije, trava z dolgimi suličastimi listi in ostrimi robovi na prostem raste v šopih s premerom do dveh metrov in visokih do enega metra. Zadnja leta pa je mogoče semena in rastline kupiti tudi pri nas, je tudi privlačna lončnica. Najlaže jo razmnožujemo z delitvijo korenin, liste lahko potrgamo večkrat na leto. Ime je dobila zaradi vonja po limoni, ki ji ga daje eterično olje.
-
Fižolova enolončnica
250 g suhega fižola namočimo preko noči. Naslednji dan vodo odlijemo, nalijemo novo in skuhamo s ščepcem soli in šetrajem ter prihranimo. V loncu na povišan pritisk je namočen suh fižol skuhan v 15 do 20 minutah.
Dva večja krompirja ter en rdeč in en rumen korenček narežemo, stresemo v nov lonec, prilijemo vodo, da je zelenjava pokrita, zavremo in na šibkem ognju kuhamo 15 minut. Zatem dodamo kuhan fižol z vodo vred, začinimo z lovorjem, strtim strokom česna, dosolimo, popramo ter kuhamo še pet minut. Okrasimo s peteršiljem, za krepkejši okus pa še s tanko narezanim steblom belušne zelene.
