»Bistveno za naše življenje, pa naj bo dolgo ali kratko, je, da živimo v miru, brez jeze, sovraštva, prepirov in notranjega nemira vesti, se pravi, da živimo iz dobrote in za dobroto.«
/prof. dr. Anton Trstenjak/

Proučevanju človekove osebnosti namenjajo psihologi veliko pozornosti. Zakaj se ljudje tako različno odzivamo na določene okoliščine in vplive, zakaj se razlikujemo pri vzpostavljanju medčloveških odnosov? Ne smemo prezreti tega, da človekov značaj pomembno vpliva na medsebojne odnose. Razčiščevanje teh vprašanj pripomore k boljšemu razumevanju samega sebe in drugih ter k medsebojnemu sožitju. Pri človekovem značaju gre za celoten splet osebnih lastnosti, ki odločajo, kako se bo človek odločal in ukrepal v trenutkih, ki zadevajo dobrobit...

Če vprašate starejše, kateri duševni procesi jih povzročajo največje preglavice, bodo verjetno odgovorili, da je to »spomin«. Nad slabim spominom se najbolj pritožujejo, poleg njega kvečjemu še nad prepočasnimi reakcijami in predolgimi reakcijskimi časi.
Za besedo »spomin« se skrivajo trije različni procesi: osvajanje novega gradiva ali učenje, ohranjanje naučenega gradiva ali retencija in obnavljanje ohranjenega gradiva ali priklic. Pravzaprav je samo drugi proces zares spominski.

Kako dobro ohranjamo to, kar je naučeno? Obnavljanje naj bi bilo premo sorazmerno z ohranjanjem. Čim več gradiva je ohranjenega, tem več ga obnovimo. Vendar ni vedno tako. Marsikatero gradivo je ohranjeno, vendar ga ne moremo obuditi. Dokaz so odgovori na vnovičnem izpitu (testu). Katero od točk pri prvem testu v redu obnovimo, pri drugem pa ne. Ali obratno. Marsičesa se prvič ne spomnimo, drugič pa brez težav privre na jezik. Ohranjeno gradivo izgubljamo ali pomešamo z drugim gradivom zlasti v starejših letih.

Če smo zadnja dva meseca popravili osnovno stojo na nogah, jo naredili močno z ustrezno gibljivostjo, ji bomo tokrat dodali več ravnotežja s pridihom nujno potrebnega humorja. Za ogrevanje je dovolj nekaj minut sproščene in ravno prav dinamične hoje, s katero telo nežno ogrejete, ali sedečega razgibavanja z nežno masažo sklepov. Če zaradi vremena ali drugih zadržkov ne morete v naravo, opravite prilagojeno hojo kar doma in na mestu. Preden začnete z vajami, priporočam, da temeljito zaokrožite z vsemi sklepi telesa in še posebej z gležnji,...

Zdrav in sproščen človek diha s polnimi pljuči. Prav nasprotno pa tesnoba ovira dihanje; kar poglejte, kako dihajo nemirni, plašni in razdraženi ljudje. Z dihalnimi vajami se boste naučili pravilnega dihanja, ki vas bo sprostilo in vam pomagalo, da boste laže prebrodili težave in ostali zdravi.

Raziskovalci so dokazali, da stres, depresija, jeza, sovražnost, napadi panike, tesnoba povzročajo bolezni srca, spremembe v presnovi, zvišujejo raven holesterola in povzročajo nenormalno presnavljanje sladkorja. Raziskave so tudi pokazale, da stres lahko povzroči stanje, v katerem bolnik sam sebi zavestno škoduje, denimo, da pretirava pri hrani. Stres lahko povzroči preobčutljivost za vnetja in okužbe, pospešuje srčni utrip in dviguje krvni tlak. Zaradi stresa ste zaskrbljeni, bolj vas boli trebuh. Ko ste sproščeni, pa ste mirni, zaupate sebi in vam je prijetno. Sprostite se lahko s pravilnim dihanjem.

Naj smo za božič ali silvestrovo sami ali pa se ob jedilni mizi zbere vsa družina z vnuki vred, vedno je obed nekoliko drugačen kot druge dni v letu. Kdor se drži tradicije, za ta čas pripravi umetelno zavite pečenke ali mesne ruladice (ptičke), se loti nadevanih testenin (žlikrofov), različnih cmokov ali drugih zanimivih prilog in seveda ne sme manjkati niti potica. Ne rečemo zaman, da so štirje adventni tedni pred božičem tedni pričakovanja in priprav na ta praznik.

Priprava: file lososa skuhamo v sopari ali popečemo v ponvi brez olja, nato ga z vilicami razkosamo, odstranimo morebitne kosti in stresemo v skledo.
Dodamo drobno narezano trdo kuhano jajce, pretlačeno skuto, sol in česen ter premešamo.
Namaz nanesemo na majhne kose kruha in okrasimo z listi sveže špinače ter rezinami redkvic.

Rek, da je najcenejše po navadi dražje od najdražjega, skoraj v popolnosti velja pri hrani, če upoštevamo vsebino. V obsežni mednarodni raziskavi so raziskovalci ugotovili, da je vsebnost hranilnih snovi v dobri, doma pridelani hrani, ki se po načelu ''z vrta na mizo'' znajde na našem krožniku, v povprečju petkrat večja kot v cenenih živilih, ki jih ponujajo v različnih akcijah in so jih pripeljali od kdove kod. Navedeno velja tudi za meso in mesne izdelke, za mleko in mlečne izdelke in za škrobnata živila.

Brez kave in čaja, otroci pa tudi kakavam, si danes le težko predstavljamo zajtrk ali popoldanski klepet. Znanstveno ime kakavovca Theobroma cacao pomeni hrana bogov, s čimer se zagotovo strinjajo ljubitelji čokolade! Semena teh nenavadnih plodov so cenili že Maji in Azteki, ki so iz njih pripravljali poživljajoč napitek, namenjen samo vladarjem. Nad njim se je navdušil Krištof Kolumb, ki je leta 1502 zrna pripeljal v Evropo. Sprva ni nihče maral grenkega napitka, v 17. stoletju pa je postajal čedalje bolj priljubljen.