-
Sprejmimo to, kar še zmoremo Pomoč je na ženino pobudo poiskal dolgoletni zakonski par. Mož, zdaj pri sedemdesetih, je pred časom premagal hudo bolezen. Zdaj je sicer zdrav, vendar je ves čas nejevoljen, nezadovoljen sam s seboj in z drugimi. Žena si po najboljših močeh prizadeva, da bi mu ugodila, vendar pa je zaradi tega tudi sama izčrpana. Oba se vrtita v začaranem krogu medsebojnih obtoževanj. Ona meni, da bi moral mož na življenje gledati s svetlejše plati in jo nehati ves čas nadzorovati ter godrnjati za vsako malenkost, on pa želi, da...
-
Dejavniki, ki resnično vplivajo na mešanico sreče, so trdni medsebojni odnosi, zdravo sprejemanje sebe in dobro zdravje ter velika skrivnost, to je cilj in smisel v življenju. Starost je tako kot otroštvo polna presenečenj, pričakovanj, pa tudi bolečin, ki pridejo in gredo. Pa vendar se je naša kultura zelo boji. Spremenili smo jo v nekaj groznega, čeprav je staranje povsem naraven in normalen proces. Ustvarili smo kulturo, ki časti mladost in zato škoduje vsem.
Spremenimo pogled Zdravo sprejemanje sebe. Ali je takšna usoda za vsakogar nespremenljiva? Spomin in duševna svežina sta pri nekaterih presenetljivo dobra. Če nekoliko pobliže opazujemo življenje takih ljudi, vedno ugotovimo naslednje značilnosti. So priletni ljudje, ki gredo vsak dan na sprehod in se ob tej priložnosti nadihajo dovolj kisika. Taki ljudje žive preprosto in zmerno. Privoščijo si dovolj spanca, docela izključijo dnevne vtise in nobenih skrbi ne nosijo s seboj. Staranja sicer ne preprečijo, notranje pa ostanejo mladi in gibki.
-
Poznate občutek, ko imate besedo »na koncu jezika«, pa se je preprosto ne morete spomniti? Potem pa se podatka spomnite kar nenadoma, po nekaj minutah, urah ali celo več dnevih. Gre za naravno okoliščino, ki se lahko zgodi posamezniku v kateremkoli življenjskem obdobju. S pešanjem spomina se slej ko prej spopademo vsi. Pomagamo si lahko s posebnimi tehnikami urjenja spomina, kot je priklic latentnih podatkov ali tako imenovanih spečih podatkov. To so podatki, ki smo si jih zapomnili, a smo jih preredko uporabljali, da si bi jih tako dobro...
-
Vse življenje nas prepričujejo, da se bomo na stara leta teže gibali, da se nam bodo kosti lomile, da se bomo počasneje (če sploh) zdravili in da bomo vse slabše videli. Precej neprijetna podoba starosti, za katero pa že nekaj časa vemo, da ne drži povsem. Tudi tista o slabšem vidu ne. Sicer je res, da večinoma ljudje po 50. letu starosti obolevajo za hudo očesno boleznijo, degeneracijo rumene pege (makule). Vendar se lahko zgodi, da zbolijo tudi mlajši.
Prizadeta je rumena pega Bolezen počasi uničuje ostrino centralnega vida, ki ga potrebujemo za vse prej naštete dejavnosti. Prizadene rumeno pego, ki je v središču mrežnice in nam omogoča, da vidimo podrobnosti. Obstajata dve vrsti starostne degeneracije makule: suha in mokra. Suha je najbolj pogosta oblika in se pojavlja v več stopnjah. Na začetku se v očesnem ozadju nabirajo rumeni odpadki, ki jim pravijo drusen. Razlikujejo se po velikosti in številu. Nabiranje drusena je tudi sicer naravna sestavina procesa staranja.
-
Res je poleti vidne več kože, ker pač nosimo manj oblačil, vendar pa je nega kože pozimi enako pomembna. Kot pravijo strokovnjaki, je zima celo najhujši letni čas za kožo. In to velja ne glede na leta, za starejšo kožo pa še prav posebej, saj je bolj suha. Pozimi se koža še hitreje dehidrira kot poleti. Vročina nas sili, da več popijemo, medtem ko pozimi kar malo pozabimo na vodo. Samo ponoči z dihanjem izgubi telo v povprečju dva decilitra vode, tako da koža potrebuje nadomestilo takoj zjutraj.
Kratke zdravstvene novičke februar 2013
Sirup za lažje dihanje Islandski lišaj za zdrava dihala in žajbelj v vodnem izvlečku sta posebnost edinega Medexovega sirupa, ki ne vsebuje medu. Osnova sirupa je namreč agavin sirup iz ekološke pridelave, ker ne vsebuje sestavin živalskega izvora pa je primeren tudi za vegane. Sirup bo koristil predvsem tistim, ki pogosto uporabljajo svoje glasilke. Poleg žajblja in islandskega lišaja vsebuje tudi vitamin A, ki pripomore ohraniti zdravo sluznico, in vitamin C, ki spodbuja delovanje imunskega sistema.
-
Človek z zdravim življenjskim slogom in v dobri psihofizični kondiciji ima boljši imunski sistem, ki ga uspešno varuje pred nalezljivimi (prehladi, gripa) in rakavimi obolenji. Stanje imunskega sistema pri posamezniku lahko ocenimo na teh ravneh: Čustveno stanje: občutljivost, frustriranost, nestabilnost, poželenje po hrani, odvisnost od hrane ali pijače, depresije. Mentalno stanje: težave s koncentracijo, s spominom, pozabljivost, pomanjkanje zanimanja za življenjske izzive. Energija: nizka, obdobje z veliko in malo energije, hiperaktivnost.
-
Kar nekaj je praznovernih, kot tudi rečemo, vraževernih ljudi. Pravijo, da je na svoj način malce vraževeren vsak človek. Ste morda tudi vi?Sama priznam, da mi je prijetno, ko na travniku uzrem sila redko štiriperesno deteljico. Utrgam jo in vzamem s seboj in jo posušeno nosim v beležnici. Pravijo, da prinaša srečo! Nedavno mi je univerzitetno izobraženi znanec resno razlagal, da je doživel lažjo prometno nezgodo. »Že ko sem se odpravljal iz garaže, mi je pot prekrižala črna mačka.
-
Čustvena nestabilnost V posvetovalnici je pomoč poiskala hčerka našega naročnika. Stara je 37 let, visoko izobražena, občasno zaposlena, v nestabilnem razmerju z zdajšnjim partnerjem. Nezadovoljna je s svojim življenjem, rada bi se odselila na svoje in si uredila družino, vendar se partner izogiba temu, češ da je preveč posesivna, da »visi na njem«, da je užaljena za vsako najmanjšo stvar, zato ima občutek, da ga razmerje duši. Večkrat mu je že zagrozila s samomorom, če bi jo zapustil. Velikokrat jo popade zelo močna jeza, ki jo stežka kroti.
-
Prejšnje mesece smo se utrjevali v moči in ravnotežju, danes pa so na vrsti vaje za boljšo predihanost ter predvsem spretnost. Po nekajminutni hoji za ogrevanje se ustavite na ravnem in varnem terenu in začnite vaditi. Tokrat potrebujete palici. Najnujnejša stvar je pravilno in povezano dihanje skozi nos. Ob vdihu se namreč zrak segreje in prečisti. Tako se organizem osveži in tudi okrepi. Pri prvi vaji palici, ki jih sicer uporabljate pri hoji, položite za vrat. Nogi sta rahlo narazen, telo pa sučite v levo in desno stran.
