Na srečanju v Baški smo bili vse dni aktivni. Naučili smo se veliko novega in ponovili tudi nekatere »stare« vaje, ki so priporočljive za redno, vsakodnevno delo. Vsaj tretjina udeležencev me je presenetila z vprašanji, kar mi potrjuje, a vadijo tudi sami doma. Takoj se lotimo dveh novosti, za kateri velja že ustaljeno pravilo: drža naj bo udobno vzravnana, dihanje pa umirjeno, globoko in povezano. Po domače povedano, to je takrat, ko imate občutek, da dihate kar z vsem telesom.

Vsakodnevno gibanje ali ukvarjanje s posameznimi športno-rekreativnimi aktivnostmi je pomembno zlasti za lažje in učinkovitejše opravljanje običajnih opravil ljudi v poznejših letih. To smo povezali tudi z vitalnostjo in s prizadevanjem za ohranjanje in izboljševanja zdravja pri starejših in tudi tistih v visoki starosti. Med rekreativnimi dejavnostmi še posebej cenimo plavanje.

Aktivno ukvarjanje s posameznimi športno-rekreativnimi dejavnostmi naj bi bilo neprekinjeno, in to vsak dan, v vseh letnih časih, torej vse leto. To zlato pravilo ohranjanja telesnih in vseh drugih sposobnosti, ki ne le upočasnijo staranje in izboljšujejo organske funkcije posameznih organskih sistemov (kostno-sklepnega, kostno-mišičnega, živčno-mišičnega, srčno-žilnega in dihalnega, če naštejemo le nekatere), marveč omogočajo tudi višjo raven zadovoljstva, vsakodnevnega gibanja starejših, pa tudi številnih drugih.

Sončni žarki, s katerimi si utrjujemo zdravje, so ob močnem poletnem sevanju nevarni. Zato se ne bi smeli nepremišljeno sončiti. Najbolj nespametno je ''praženje na soncu'' ter uživanje hladnih in sladkih pijač. Tuaregi v Sahari pijejo vroč in nesladkan čaj, ker izkustveno vedo, da je tako najbolje. V nosu imamo namreč svojevrstno klimatsko napravo, ki pozimi ogreva, poleti pa ohlaja zrak, ki ga vdihujemo. Če se prehladimo, se ta ''mehanizem'' pokvari. Koža je največji telesni organ in enako pomembna, kot so srce, želodec, ledvice ali jetra.

Poletje je čas počitnic, dopustov; če gostite vnuke, tudi čas igrivosti in otroške razposajenosti. Da ne bo vse skupaj izzvenelo le v duhu lenobnosti in izklopa možganov, poskrbite za kuharski izziv. Pripravili smo nekaj nasvetov za odrasle, za njihov pogum, da bodo znali svetovati in kdaj pa kdaj zamižati na eno oko; pa tudi nekaj nasvetov za vse, ki bodo šele spoznavali, kako lep in vznemirljiv je čas, ki ga preživimo ob pripravi dobre jedi. Včasih je bila kuhinja nekakšen posvečen prostor, kamor je lahko vstopila le ženska; moškim vstop...

Poleti lahko v sredozemskih deželah okusite marsikaj nevsakdanjega. Dobro je poskusiti tudi kak sadež, ki ga še ne poznamo. Med takimi so sadeži opuncije, ki dozorijo na kaktusih s ploščatimi, ovalnimi členi. Bodljikave rastline so posebno zanimive v času cvetenja, ko jih krasijo rumeni, rdeči ali oranžni cvetovi. Iz njih se razvijejo kot jajce veliki rdeči, rumeni, zeleni ali vijolični plodovi. Znanih je več kot 250 vrst, v Sredozemlju pa se je najbolj razširila Opuntia ficus indica ali indijanska figa.

»Čar mojega poklica je predvsem neposreden stik z bolniki, ki pri nas niso le številke. Prav zato jih v moji ordinaciji v zdravstveni kartoteki nikoli nismo razvrščali po številkah, ampak vedno po imenih in priimkih,« povzame prim. doc. dr. Mateja Bulc, dr. med., spec. splošne medicine, ki je bila po izboru revije Viva izbrana za Mojo zdravnico leta 2012. Zaposlena je v Zdravstvenem domu Šiška, hkrati je tudi predavateljica na katedri za družinsko medicino medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Med najpogostejša pljučna obolenja, ki so po vsem svetu čedalje pogostejša, sodijo alergijski rinitis, astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen, vse več je tudi pljučnega raka. Žal pa veliko pljučnih bolezni odkrijejo prepozno, da bi jih bilo mogoče učinkovito zdraviti, pogosto pa je ogroženo celo življenje. Pljuča vsako minuto izmenjajo pet litrov zraka, kadar smo telesno aktivni, pa zajamemo v pljuča več kot 100 litrov zraka, a vseeno v vsem življenju ne izkoristimo celotne funkcije naših pljuč.