Med dopustovanjem v obmorskih krajih lahko podrobneje spoznavamo drevesa, ki nam dajejo senco pred vročim soncem ter okusne in uporabne plodove. Pinjole – polne zdravih maščob V Italiji pinije gojijo kot sadno drevje, saj so zelo cenjeni njihovi plodovi – pinjole, podolgovata semena, ki dozorijo v storžih. Obdaja jih trda, olesenela luska, ki jo je treba streti. Pinjole so ena najdražjih semen, vsebujejo pa predvsem vitamine B, železo in fosfor ter veliko zdravih, nenasičenih maščob.

Žižola – bogastvo vitamina C Žižola je trnato, do deset metrov visoko drevo, ki izvira iz Severne Afrike in Sirije, od koder so jo najprej zanesli na Kitajsko. Zato ji pravijo tudi kitajski datelj ali čičmak. Za drevo z manjšimi podolgovatimi usnjatimi listi so značilne rdečkasto-rjavo obarvane veje. Dobro prenaša nizke temperature, pa tudi sušo. Žižola cveti od maja do avgusta, majhni cvetovi pa so rumeno obarvani. Plodovi so zeleni in podolgovati ter na prvi pogled spominjajo na oljke, nekateri so tudi hruškasto oblikovani.

Splošna moč telesa je tista pomembna stvar našega življenja, s katero ostajamo v gibanju in zdravi. Čedalje več ljudi se zaveda krepitve telesa s pravilnim dihanjem, ki ob tem, da prečiščuje naše telo, še dodatno izboljšuje dejavnost vseh organov. Naslednja vaja je enostavna in ob pravilni izvedbi tudi izjemno učinkovita. Lezite na hrbet na čim tršo podlago. Najbolj priporočljiva je debela volnena preproga ali ležalna podloga za vadbo ali za na plažo.

Čeprav na zunaj morda ni povsem vidno, kako dobro natrenirano je naše srce, si ta mišica vsekakor zasluži vse spoštovanje! Je motor našega organizma, ki pošteno gara, saj opravi kar 41 milijonov utripov na leto! Pri tem potisne po telesu blizu 2,5 milijona litrov krvi – in to nepretrgoma, pri čemer pa se prav nič ne utrudi. Učinkovito delovanje srčne mišice pozitivno vpliva na presnovo, optimalno izrabo hranilnih snovi, brezhibno dovajanje kisika v pljuča, s tem krepita pa se tudi imunski sistem in krvni obtok.

Ne parkirišču, leži v mlaki vode premočen moški, ki ne kaže znakov življenja. Ob prihodu ekipe nujne medicinske pomoči je ob njem nekaj prič z vedrom. Na začudeno vprašanje reševalcev sledi odgovor: »Nismo vedeli, kam je treba pritiskati, pa smo ga polivali z vodo.« Žal se metode, ki v risankah obudijo celo miš k življenju, ne obnesejo pri ljudeh. Reševalne ekipe se pri delu pogosto srečujejo s pacienti, ki jim mimoidoči niso nudili prve pomoči.

»Starejši si zaslužijo več obzirnosti in spoštovanja …  Sodobne generacije so na žalost spremenile slog življenja, ki starejšim ne priznava več ustreznega vrednostnega prostora … Morali bi se zavzemati za oživljanje vrednot, ki bogatijo in dvigajo raven bivanja, predvsem njegovo kulturno in duhovno razsežnost,« je dr. Marko Pišljar zapisal v monografiji Slovenija s samomorom ali brez (2003). Z njim smo se pogovarjali o preprečevanju samomora med starejšimi.

Sleherni izmed nas vsaj enkrat v življenju doživi kratkotrajno osamljenost: ko spremeni bivalno okolje, delovno mesto ali ko izgubi bližnjega. A to je le prehodno stanje, hudo pa postane, ko osamljenost traja dalj časa in ko postane kronična. Poletna meseca sta bila zaradi neznosne vročine za nas, starejše zelo obremenilna. Ko sem v teh neprijetno vročih dneh razmišljala, o čem naj se pogovarjam v septembrski psihološki rubriki, mi je naključni znanec svetoval: »Mene in moje prijatelje, stari smo od 70 do 85 let, najbolj pesti občutek...