-
Sončni žarki, s katerimi si utrjujemo zdravje, so ob močnem poletnem sevanju nevarni. Zato se ne bi smeli nepremišljeno sončiti. Najbolj nespametno je ''praženje na soncu'' ter uživanje hladnih in sladkih pijač. Tuaregi v Sahari pijejo vroč in nesladkan čaj, ker izkustveno vedo, da je tako najbolje. V nosu imamo namreč svojevrstno klimatsko napravo, ki pozimi ogreva, poleti pa ohlaja zrak, ki ga vdihujemo. Če se prehladimo, se ta ''mehanizem'' pokvari. Koža je največji telesni organ in enako pomembna, kot so srce, želodec, ledvice ali jetra.
-
Hrana za dobro voljo
Nekaj receptov, ki jih je Marija Merljak pripravila udeležencem našega srečanja na Krku.Solata za hormon sreče: Popražimo na trakove narezano puranje meso, ga ohladimo in potresemo s sezamom. Damo ga v mešanico solat iz motovilca, radiča, rukole, listov mlade špinače, naribanega zelja in zrn kuhane koruze. Dodamo na kocke narezan sir in/ali popečen tofu. Prelijemo z mešanico oljčnega olja, soli in jabolčnega kisa, potresemo še s peteršiljem. Lahko uporabimo jogurtov preliv ali pa ponudimo zraven osvežilni napitek, ki ga pripravimo tako, da v navaden tekoč jogurt ali kislo mleko vmešamo česen, drobnjak in limonin sok. Solimo in po želji začinimo s curryjem in čilijem. Ta priloga sodi tudi h pečenemu krompirju s sirom ali v oblicah.
-
Poletje je čas počitnic, dopustov; če gostite vnuke, tudi čas igrivosti in otroške razposajenosti. Da ne bo vse skupaj izzvenelo le v duhu lenobnosti in izklopa možganov, poskrbite za kuharski izziv. Pripravili smo nekaj nasvetov za odrasle, za njihov pogum, da bodo znali svetovati in kdaj pa kdaj zamižati na eno oko; pa tudi nekaj nasvetov za vse, ki bodo šele spoznavali, kako lep in vznemirljiv je čas, ki ga preživimo ob pripravi dobre jedi. Včasih je bila kuhinja nekakšen posvečen prostor, kamor je lahko vstopila le ženska; moškim vstop...
-
Poleti lahko v sredozemskih deželah okusite marsikaj nevsakdanjega. Dobro je poskusiti tudi kak sadež, ki ga še ne poznamo. Med takimi so sadeži opuncije, ki dozorijo na kaktusih s ploščatimi, ovalnimi členi. Bodljikave rastline so posebno zanimive v času cvetenja, ko jih krasijo rumeni, rdeči ali oranžni cvetovi. Iz njih se razvijejo kot jajce veliki rdeči, rumeni, zeleni ali vijolični plodovi. Znanih je več kot 250 vrst, v Sredozemlju pa se je najbolj razširila Opuntia ficus indica ali indijanska figa.
-
»Čar mojega poklica je predvsem neposreden stik z bolniki, ki pri nas niso le številke. Prav zato jih v moji ordinaciji v zdravstveni kartoteki nikoli nismo razvrščali po številkah, ampak vedno po imenih in priimkih,« povzame prim. doc. dr. Mateja Bulc, dr. med., spec. splošne medicine, ki je bila po izboru revije Viva izbrana za Mojo zdravnico leta 2012. Zaposlena je v Zdravstvenem domu Šiška, hkrati je tudi predavateljica na katedri za družinsko medicino medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
-
Med najpogostejša pljučna obolenja, ki so po vsem svetu čedalje pogostejša, sodijo alergijski rinitis, astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen, vse več je tudi pljučnega raka. Žal pa veliko pljučnih bolezni odkrijejo prepozno, da bi jih bilo mogoče učinkovito zdraviti, pogosto pa je ogroženo celo življenje. Pljuča vsako minuto izmenjajo pet litrov zraka, kadar smo telesno aktivni, pa zajamemo v pljuča več kot 100 litrov zraka, a vseeno v vsem življenju ne izkoristimo celotne funkcije naših pljuč.
Pater Ašič (zdravilec s karizmo) - Glina za zdravje
Glina ali ilovica je mineralna zmes, v kateri prevladujejo alumosilikati. Ima izredno moč vpijanja. Nase veže vse strupe iz organizma in se nespremenjena izloči. To lastnost izkoriščamo v zdravstvu in industriji (čiščenje olj). Na pogled je glina homogena, brezoblična masa, v resnici pa je sestavljena iz nešteto drobnih delcev v obliki lističev. Glina je najmočnejše regeneracijsko sredstvo. Svojo moč je dobila od sonca, zraka in vode. Človek jo je uporabljal od nekdaj – za posodo, preprosta bivališča, celo za mumificiranje (Egipčani). V 1.
Pet najpogostejših vprašanj o demenci
Življenjska doba prebivalcev Slovenije se daljša. Daljše življenje pa spremljajo tudi nekatere bolezni, ki so še pred sto leti veljale za dokaj redke. Ena takih je demenca, ki nastane zaradi propadanja možganov. Poznamo več vrst demence, najpogostejša med njimi pa je alzheimerjeva bolezen. Čeprav še nimamo na voljo zdravil, s katerimi bi lahko pozdravili in obnovili propadle dele možganov, so na voljo zdravila, s katerimi lahko upočasnimo napredovanje demence. Zato je pomembno, da smo pozorni na znake, ki se lahko pojavijo pri starostnikih.
ZDRAVJE kratke novičke junij 2012
Pozor pred padci V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana pred spomladanskim obiranjem češenj in drugega sadja opozarjajo na previdnost. Iz leta v leto namreč narašča število poškodovancev, med njimi je vedno več starejših, ki so pri obiranja sadja padli z višine in se poškodovali. Najpogostejše so poškodbe hrbtenice in medenice, ki lahko imajo trajne posledice ali povzročijo invalidnost, okrevanje pa je dolgo in naporno. Previdnost ni odveč tudi v domačem okolju, zato je bolje, da za opravila, pri katerih potrebujete lestev (obešanje...
Da bi laže razmišljali pozitivno
Drobne zanimivosti iz psihologije naj nas vodijo k razmišljanju o sebi, svoji prihodnosti in odločanju, da bi laže sprejeli pozitivna gledanja na nekatere nove okoliščine. Napaberkovala sem jih ob prebiranju izsledkov psihološke stroke. Vsi si želimo, da bi bili tudi v poznih letih relativno zdravi, da bi ohranili zanimanje za okolje in si smiselno razporedili prav vsak dan. Da bi nam to uspelo, je odvisno od mnogih dejavnikov: od zdravja, izobrazbe, finančnih sredstev, vplivov in doživetji iz otroštva.
