-
Aprilu pravimo tudi mali traven in upam, da bo res travnat, saj si želim, da bi v tem času po travnikih nabirali regrat, čemaž in nekatere druge užitne rastline. Prav radi gremo na svež zrak, da potem s košaro in nožičkom v rokah brkljamo po tleh, zvečer pa krepimo zobe in dlesni z regratovo solato.
Samonikle travniške rastline nam zelo koristijo pri prečiščevanju in razstrupljevanju telesa. Grenčine v regratu skupaj z rudninami (kalij, kalcij, magnezij, železo, baker) spodbujajo pravilno delovanje ledvic in jeter, pospešujejo presnovne procese in izločanje prebavnih sokov, kar spodbuja prebavo in krepi samočistilne procese v telesu. Z rednim uživanjem odpravimo žolčne kamne, saj regrat učinkovito čisti kri in limfo. Ker je v regratu ustrezno razmerje med magnezijem in kalcijem, je koristen za kosti, blaži artritis ter protin (putiko), saj sečno kislino pospešeno odvaja iz telesa. Ker je regrat bogat s karotenoidi, z vitaminoma E in C ter vitamini skupine B, koristi pri obrambi pred virusi in proti pomladni utrujenosti, je pa tudi bazično živilo. Bi si sploh lahko želeli še kaj več?
-
V življenju se moramo rojevati vedno znova, da ohranjamo življenje v sebi živo.
Stiska, ki poruši vse, kar smo doslej zgradili, lahko postane priložnost za novo rojstvo.
Ogenj, v katerem se znajdemo, je lahko prispodoba za novo, ki se hoče roditi v nas.«
(Anselm Grün)
Omenjena modrost vsebuje nov pomen sodobne psihologije, ki se posveča ali naj bi se posvečala potrebam in vprašanjem sodobnega človeka. Kako hitro se je v teh zadnjih letih spremenilo vse, čas in tudi človek! Vsak izmed nas to bolj ali manj sam občuti.
Ne pozabimo, kje je naše mesto
Vse več je starih staršev, ki so mlajši in bolj zdravi, kot so bili stari starši prejšnjih generacij, povečuje se tudi število njihovih storitev za odraščajoče vnuke. Otrokovi starši so prvenstveno odgovorni za otrokovo oskrbo in vzgojo, vloga starih staršev pa je novi generaciji posredovati družinske vrednote in tradicije. Neupoštevanje vlog povzroči družinsko stisko in v otrokovih očeh ustvari zmedo v družinskih linijah. Dolgotrajno porušen družinski sistem pa ustvarja nepotrebne konflikte med družinskimi člani.
Epilepsija – bolezen kot vsaka druga
Epilepsija je najpogostejša resna nevrološka motnja, natančneje rečeno, motnja v delovanju osrednjega živčevja. Čeprav večina epileptikov živi povsem normalno družabno in družinsko življenje, je bolezen premalo znana in je zato še vedno stigma, kar se kaže predvsem v tem, da epileptični bolniki teže najdejo zaposlitev in da ne smejo voziti avtomobila.
Najočitnejši znak za epilepsijo so ponavljajoče se prekinitve normalnega delovanja možganov (ali le dela možganske skorje), kar se kaže kot epileptični napad. Vzrok zanje so poškodbe možganov, infekcije, krvavitve, tumorji, alkohol, nekatere presnovne motnje ali pa dednost.
-
Izmerite beljakovine v urinu!
Bolnikov s kronično ledvično odpovedjo, ki potrebujejo zdravljenje z dializo ali presaditev ledvic, je v Sloveniji blizu dva tisoč. Kot so poudarjali zdravniki ob svetovnem dnevu ledvic (10. marec), pa je ledvična bolezen precej bolj razširjena, še zlasti med starejšimi. Večina ljudi sploh ne ve, da je z njihovimi ledvicami kaj narobe, saj dolgo nimajo težav ali bolečin. Pozno odkrita ledvična bolezen pa poveča tveganje za nastanek srčno-žilnih zapletov, še posebej pri sladkornih bolnikih in bolnikih s povišanim krvnim tlakom.
3 D - diabetes, depresija in debelost
Zdravniki svarijo, da sladkorna bolezen po svetu vse bolj dobiva razsežnosti epidemije, še posebej pa narašča sladkorna bolezen tipa dva, ki jo ima kar 90 odstotkov bolnikov. Problematična ni toliko bolezen sama, kot predvsem zapleti, ki se lahko pojavijo ob neustreznem ravnanju bolnika.
Previsoka koncentracija krvnega sladkorja pri diabetesu tipa 2 je posledica dveh dejavnikov: okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem na mišičje in jetra. Krvni sladkor je vedno višji, pogosto je posredi povišana telesna teža, previsok krvni tlak in motena presnova maščob, vse to pa povečuje ogroženost za srčno-žilne bolezni. Verjetnost srčnega infarkta in možganske kapi je tako pri sladkornih bolnikih tipa 2 vsaj dvakrat večja kot pri ljudeh, ki nimajo sladkorne bolezni.
Zakaj zares stari ljudje niso debeli
Dejstvo je, da je debelost zunanji znak nezdravega življenja, nezdrave prehrane in pomanjkanja telesne aktivnosti. Vendar tudi ljudje, ki niso pretirano debeli in doživijo visoko starost, postopoma izgubljajo telesno težo. Zato tudi ni zelo starih ljudi, ki bi bili debeli. Poskusimo odgovoriti, zakaj.
Od rojstva do smrti celice človeškega telesa nastajajo in propadajo. Seveda je v otroštvu in odraščanju več na novo nastalih celic kot tistih, ki propadejo. Zato človeško bitje raste in se razvija. V starosti pa je proces obraten. Vse več celic odmira in nastajanje novih celic ne zapolni več nastale vrzeli.
-
Če smo se prejšnji mesec ukvarjali s spretnostjo in stabilnostjo nog, je zdaj čas za ramena in za zgornji del telesa. Vaje so predstavljene stoje, a jih lahko – če boste utrujeni od pomladanskega dela, naredite tudi sede. Za boljši občutek in učinkovitost naj bo sedalo trdo.
Urejanje vrtov in še kako drugo pomladansko opravilo močno, včasih kar premočno obremeni naše telo, še posebej ramena, roke in zgornji del telesa, zato se bomo danes ukvarjali z njimi. Še prej pa naj vas spomnim na enakomerno dihanje skozi nos in dvigovanje ramen gor in dol, na usločenje zgornjega dela hrbta naprej in nato potisk ramen nazaj ter globok vdih z močnim »izprsenjem« in kroženjem v ramenih naprej in nazaj.
-
V toplejših dneh, ko smo vse bliže uradnemu datumu začetka pomladi, se prileže sprehod. Lahko je nežen kot prva topla pomladanska sapica ali pa intenziven kot topel sončni žarek v zavetrju. Vsak sprehod pa lahko obogatite z vajami za varnejši korak in boljšo gibljivost, ki jih predstavljamo tokrat. Na začetku si privoščimo lagodno hojo, ki nas bo malo ogrela s poglobljenim dihanjem in malce močnejšim bitjem srca. Začnite vedno počasi in intenzivnost stopnjujte, pri čemer pa spremljajte svoje počutje.
Kava - tudi iz cikorije in ječmena
Poznate staro istrsko pesem »Moja mati kuha kafe«? Kava, ta opojna pijača, je bila nekoč tako draga, da so si jo lahko privoščili le najbolj premožni. Vsi drugi pa so se morali zadovoljiti s približki iz praženega ječmena, korenine cikorije ali korenine rži. »Ma je dišalo kuker kafe«, pravijo v pesmi, ko je mama pražila ječmen. »Zaradi bele kave smo zrasli!«, so mi skoraj v en glas pripovedovali številni starejši, ko sem jih povprašala po njej. Spomini na belo kavo, ki so jo pili zjutraj in zvečer, vanjo nadrobili kruh in ga slastno pojedli,...
