Njene oči so se zvedavo zazrle v ljubljeno hčer, ki je z vso svojo pozornostjo nalivala čaj v lepo oblikovane starinske skodelice. Misli so se nekontrolirano podile po glavi in mamino srce je divje utripalo, ko je nebogljeno spregovorila:»Nataša, moj spomin vse bolj peša in vedno teže se spomnim stvari. Le kaj se bo zgodilo z mano, strah me je.« Roka je za trenutek zastala in hčerka se je ljubeče nagnila k svoji starajoči materi: »Mama, ne skrbi, pešanje spomina je del naravnega staranja, vse bo v redu.

Med pomembne elemente spodbujanja mentalnih zmožnosti in sposobnosti znanstveniki (zdravniki, psihologi, sociologi) uvrščajo številne dejavnosti. Posebno pomembno vlogo pa pripisujejo sprostitvi ali preprečevanju in premagovanju napetosti, preobremenjenosti in stresa ter odpravljanju ali vsaj lajšanju njihovih posledic.

Upoštevati je treba tako pozitivno (eustres), kot tudi negativno (distres) komponento stresa. Prva organizem spodbuja in krepi, pripravi na akcijo in poveča njegovo funkcionalno učinkovitost, druga pa ga ovira, hromi, bremeni, slabi ali celo onemogoča njegov optimalen razvoj, rast in delovanje.
Znanstveniki poudarjajo, da je stres v majhnih količinah ugoden in koristen za telo in dušo. Kadar pa je prehud in ko je človek pod stresom dalj časa, se v telesu poveča koncentracija hormona kortizola, ki v večjih količinah ogroža in uničuje možganske celice, slabi in zavira delovanje osrednjega živčevja.

Velikokrat govorimo o različnih popolnostih. Naše popolno gibanje telesa je vedno takšno: z dobro voljo, ki nam sije z obraza in je v lahkotnosti našega telesa vidna navzven. Naše počutje in tudi zdravje pa se ob rednem (lahko zelo enostavnem) gibanju nenehno izboljšuje. Vse omenjeno vam bodo potrdili tudi medicinski strokovnjaki različnih specializacij. Zakaj ta uvod? Ker sem pred nedavnim spet srečala gospoda častitljive starosti, ki dolga leta odlično obvladuje hudo obolenje hrbtenice.

Pečen fižol s suho klobaso po mehiško
Pečico segrejemo na 200 stopinj. Suho klobaso narežemo na manjše kocke.
Čebulo grobo narežemo, stresemo v kozico in na hitro svetlo rjavo popražimo. Dodamo še dva stroka česna in sesekljan feferon po okusu, pražimo dalje, da česen zadiši, vmešamo dve žlici paradižnikove mezge, solimo in popramo. Nazadnje dodamo vložen ali kuhan fižol s fižolovko vred, na šibkem ognju kuhamo eno minuto, nato odstavimo. Tako pripravljen fižol preložimo v model in postavimo v segreto pečico za 40 minut. Ponudimo s kosom kruha ali krompirjevim pirejem in solato.

Vse več je dokazov, da s pravilno izbranimi hranili varujemo telo pred boleznimi, možgane pa pred propadanjem. To pa pomeni, da moramo vse življenje uživati čim bolj raznovrstno hrano, bogato z antioksidanti, vitamini in minerali... Možgani so zelo občutljivi za proste radikale, ker so poleg vode sestavljeni iz večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki zlahka in hitro oksidirajo. Ameriški znanstveniki so s poskusi dokazali, da se prosti radikali v možganih vežejo na celični protein in na maščobne kislinske molekule.

Poleg mrzlih temperatur in jutranje megle prinaša jesen tudi marsikaj dobrega. Buče nikakor niso zgolj hrana za prašiče in hladnih večerov si brez pečenega ali kuhanega kostanja sploh ne moremo predstavljati. Iz kuhanega kostanja so nekoč pripravljali priloge (pireje), kuhali enolončnice, iz kostanjeve moke pekli kruh. Nekoč so ga uporabljali kot dandanes krompir. Da je kostanj zdrav, so vedeli že menihi v 12. stoletju, saj so marone (to je najkakovostnejši kostanj, ki ima v bodičastem ovoju le en velik plod) priporočali za moč in krepitev po...

Na Primorskem je še pozno jeseni mogoče v naravi najti marsikaj užitnega. Kapre imenujemo cvetne popke do meter visokega grma kaprovca. Kaprovci najbolje uspevajo v bližini morja, predvsem na območju Sredozemlja in Azije. Pri nas jih zanesljivo najdete na kamnitih obzidjih okoli piranske cerkve sv. Jurija, kjer kot zelena preproga visijo iz majhnih razpok. Vse poletje jih krasijo lepi vijolično beli cvetovi. Plodovi po videzu spominjajo na kumarice in jih tudi podobno pripravljajo. Užitni so kuhani ali surovi.

Ples blagodejno vpliva na počutje, ohranja telesno kondicijo, krepi spomin in razvija samozavest. Ker zahteva intenzivno telesno in umsko aktivnost, učinkovito ohranja sposobnost pomnjenja in zavira nastanek demence, zato velja za eno najkoristnejših oblik rekreacije zlasti za srednjo in starejšo generacijo, pa naj gre za folkloro, družabne ali skupinske plese ali pa za manj poznane vrste plesa kot je denimo orientalski ples.

V Nemčiji, denimo, je več kot 5000 seniorskih plesnih skupin. Plesalci se dobivajo v telovadnicah, v domovih za ostarele in v najrazličnejših drugih dvoranah, pravi Ivan Korelc, ki je plesno znanje pridobil kot učenec plesnega mojstra Adolfa Jenka. Še posebej koristni so družabni plesi, ki ljudi združujejo, medtem ko sodobni način plesa na glasno in pogosto agresivno glasbo v lokalih ljudi le oddaljuje in odtujuje.
In še nekaj ugotavlja Korelc: čim večja je gospodarska kriza, tem več ljudi pleše. Zato se je več novih plesov pojavilo prav v hudih krizah. Primer je argentinski tango, ki se je rodil v času največje gospodarske krize v Argentini in je še vedno živ.
Tudi pri nas je veliko ljubiteljev plesa, ki pa pogrešajo priložnosti za ples in dobro družbo. Poleg plesnih klubov, ki prirejajo tečaje za plesalce vseh vse starosti, nastaja vedno več plesnih sekcij tudi v društvih upokojencev.

Med številne dejavnike za pojav demence strokovnjaki prištevajo tudi neravnovesje vseh hranil in zaščitnih snovi. Sodeč po rezultatih raziskav, uživanje čim bolj raznovrstne hrane, bogate z antioksidanti, vitamini in minerali preprečuje propadanje možganskih celic. Demenca je pojav, ko začenjajo v možganih propadati predeli, odgovorni za spomin in zdravo mišljenje. Dementnemu bolniku vse bolj upadajo sposobnosti opravljanja rutinskih nalog, smisel za orientacijo in kratkoročni spomin, hkrati pa se mu čedalje bolj spreminja osebnost.

Hrvaška nutricionistka dr. Lejla Kažinić-Kreho, zdravnica, specialistka za zdravo prehrano, v svojih knjigah ničesar ne prepoveduje, opozarja pa na pomen kuhanja in druženja ob mizi. Njeno strokovno prepričanje je, da se moramo vrniti k živilom, ki smo jih gojili nekoč. Če nam je zdravje vrednota in nas bo veliko zahtevalo ekološko neoporečna živila, bomo dosegli, da bodo tudi cenejša. Ob izidu v slovenščino prevedene knjige Prehrana 21. stoletja za moške, smo se z njo pogovarjali ne le o značilnih moških težavah, ki jih je mogoče odpraviti...