Kadar kateri od starejših družinskih članov obleži zaradi bolezni ali tako opeša, da stežka opravlja vsakdanja opravila, se pojavi vprašanje, kako naprej, kdo bo skrbel zanj, ali ga lahko negujemo doma ali pa potrebujemo strokovno pomoč, ga premestimo v bolnišnico ali v dom starejših občanov? Če ugotovite, da ga lahko negujete doma, je dobro, da se pozanimate, kaj vse potrebujete in kako lahko prilagodite bivalno okolje, da bodo vsakdanja opravila lažja in čim manj neprijetna tako za negovalca kot za bolnika.

Njene oči so se zvedavo zazrle v ljubljeno hčer, ki je z vso svojo pozornostjo nalivala čaj v lepo oblikovane starinske skodelice. Misli so se nekontrolirano podile po glavi in mamino srce je divje utripalo, ko je nebogljeno spregovorila:»Nataša, moj spomin vse bolj peša in vedno teže se spomnim stvari. Le kaj se bo zgodilo z mano, strah me je.« Roka je za trenutek zastala in hčerka se je ljubeče nagnila k svoji starajoči materi: »Mama, ne skrbi, pešanje spomina je del naravnega staranja, vse bo v redu.

Med pomembne elemente spodbujanja mentalnih zmožnosti in sposobnosti znanstveniki (zdravniki, psihologi, sociologi) uvrščajo številne dejavnosti. Posebno pomembno vlogo pa pripisujejo sprostitvi ali preprečevanju in premagovanju napetosti, preobremenjenosti in stresa ter odpravljanju ali vsaj lajšanju njihovih posledic.

Upoštevati je treba tako pozitivno (eustres), kot tudi negativno (distres) komponento stresa. Prva organizem spodbuja in krepi, pripravi na akcijo in poveča njegovo funkcionalno učinkovitost, druga pa ga ovira, hromi, bremeni, slabi ali celo onemogoča njegov optimalen razvoj, rast in delovanje.
Znanstveniki poudarjajo, da je stres v majhnih količinah ugoden in koristen za telo in dušo. Kadar pa je prehud in ko je človek pod stresom dalj časa, se v telesu poveča koncentracija hormona kortizola, ki v večjih količinah ogroža in uničuje možganske celice, slabi in zavira delovanje osrednjega živčevja.

Velikokrat govorimo o različnih popolnostih. Naše popolno gibanje telesa je vedno takšno: z dobro voljo, ki nam sije z obraza in je v lahkotnosti našega telesa vidna navzven. Naše počutje in tudi zdravje pa se ob rednem (lahko zelo enostavnem) gibanju nenehno izboljšuje. Vse omenjeno vam bodo potrdili tudi medicinski strokovnjaki različnih specializacij. Zakaj ta uvod? Ker sem pred nedavnim spet srečala gospoda častitljive starosti, ki dolga leta odlično obvladuje hudo obolenje hrbtenice.

Pečen fižol s suho klobaso po mehiško
Pečico segrejemo na 200 stopinj. Suho klobaso narežemo na manjše kocke.
Čebulo grobo narežemo, stresemo v kozico in na hitro svetlo rjavo popražimo. Dodamo še dva stroka česna in sesekljan feferon po okusu, pražimo dalje, da česen zadiši, vmešamo dve žlici paradižnikove mezge, solimo in popramo. Nazadnje dodamo vložen ali kuhan fižol s fižolovko vred, na šibkem ognju kuhamo eno minuto, nato odstavimo. Tako pripravljen fižol preložimo v model in postavimo v segreto pečico za 40 minut. Ponudimo s kosom kruha ali krompirjevim pirejem in solato.

Vse več je dokazov, da s pravilno izbranimi hranili varujemo telo pred boleznimi, možgane pa pred propadanjem. To pa pomeni, da moramo vse življenje uživati čim bolj raznovrstno hrano, bogato z antioksidanti, vitamini in minerali... Možgani so zelo občutljivi za proste radikale, ker so poleg vode sestavljeni iz večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki zlahka in hitro oksidirajo. Ameriški znanstveniki so s poskusi dokazali, da se prosti radikali v možganih vežejo na celični protein in na maščobne kislinske molekule.