-
Leta 1995 je bilo na svetu 100 milijonov diabetikov in zdelo se je, da je to izredno veliko. Dobrih deset let kasneje, ko je OZN razglasil diabetes za epidemijo (2006), pa se je števec obolelih, ki se vrti vse hitreje, zavrtel že do 246 milijonov obolelih. Zadnji podatek, ki ga je sporočilo svetovno združenje za diabetes, pa je 336 milijonov obolelih. Ne le, da je diabetesa vedno več, tudi starostni prag obolevanja se pomika navzdol z dolgo veljavne kritične meje štirideset let. Vse kaže, da je v 21.
Poiščite pomoč pri inkontinenci
Težave z uhajanjem urina ima od 5 do 10 odstotkov prebivalstva, med starejšimi celo 20 odstotkov. Znani so številni preventivni ukrepi pred uhajanjem urina, če pa že pride do tega, so na voljo številni učinkoviti terapevtski ukrepi, pa tudi medicinsko-tehnični pripomočki, s katerimi pomagamo blažiti stigmatizacijo prizadetih. Prvi korak na poti do rešitve pa je spregovoriti o težavi z osebnim zdravnikom. Ledvica tvorijo seč (odvisno od zaužite tekočine, aktivnosti, prehrane itd), ta teče po sečevodih do mehurja, kjer se zbira.
-
Pravijo, da je žensko srce skrivnostno, večna neznanka …Velikokrat ga je težko razumeti, zlasti če si moški. A žensko srce je drugačno tudi v dobesednem pomenu. Tega bi se morale bolj zavedati ženske, pa tudi moški bi morali bolj skrbeti za žensko srce, so poudarjali kardiologi in drugi strokovnjaki, ki so se ob svetovnem dnevu srca zbrali v Šmarjeških Toplicah. Glavni namen okrogle mize, ki sta jo pripravila Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Terme Krka, je bil hitrejše prepoznavanje srčno – žilnih bolezni pri ženskah in...
-
Na vsem svetu ni dveh genetsko popolnoma enakih oseb - razen seveda enojajčnih dvojčkov. Dejstvo je, da se vsak izmed nas nekoliko razlikuje od drugega. Da je temu tako, so odgovorne majhne razlike v molekuli DNK vsakega posameznika. So razlike, ki so vidne navzven, kot je barva oči in las, in so razlike, ki niso vidne, pa vendar pomembno vplivajo na našo identiteto in na zdravje. Te razlike so spodbudile raziskovalce, da preiskujejo človeški genom in da določajo funkcijo vsakega posameznega gena. Zdaj so genetske informacije na voljo tudi nam.
-
Ljudje znamo po navadi druge bolje opazovati kot sebe. Pogosto se pogovor med znanci ali prijatelji dotakne tudi psihološko zelo občutljive teme - kako vidimo sebe, kako nas vidijo drugi, ali zmoremo objektivno ocenjevati svojo dejavnost, svoje duševno razpoloženje in občutke? Priznajmo, da je to zelo težko. Večina ljudi sicer meni, da se dobro poznajo. Ne vedo pa, kakšno sliko si drugi ustvarjajo o njih. Dober znanec je v pogovoru o teh razmišljanjih pripomnil: »Naša samopodoba ni nikoli popolna.
-
Smrt in žalovanje pri otrocih Da bi poiskala pomoč za svojo 10-letno vnukinjo, je na svetovanje prišla zaskrbljena naročnica. V prometni nesreči pred pol leta je namreč vnukinja izgubila oba starša. Sprva je kazalo, da je izgubo dokaj dobro prenesla, kazala je pogum in odpornost, zdaj pa ima pogoste glavobole in bolečine v trebuhu, pa tudi težave z vedenjem v šoli in doma. Babica je prepričana, da so vnukinjine težave povezane z zakasnelim žalovanjem, vendar ne ve, kako ravnati, da bi ji olajšati trpljenje.
Papig in sprijencev ni nikoli sram
Zakaj je nekatere ljudi sram in zakaj nekaterih nikoli ni? Ste se kdaj vprašali, kako da se nekdo hladnokrvno postavlja s ponarejeno diplomo, s prepisanim magisterijem ali kupljenim maturitetnim spričevalom, medtem ko bi se drugi od sramu pogreznil v tla, če bi karkoli prigoljufal? Ali pa, kako da nekateri izmed zloglasnih slovenskih megalomanov brez sramu izkoristijo prav vse možnosti, da iz svojega položaja gmotno iztisnejo, kar se da, ne da bi se menili za desetine, stotine ali celo za tisoče ljudi, ki zaradi njihovega početja ostanejo brez...
-
…je osnova moči vsega telesa in ob ustrezni gibljivosti osnova zdravega gibanja. Osnovno stojo iz prejšnje številke bomo nadgradili s še več moči in ravnotežja ter dodali še kanček nujno potrebne gibljivosti. Če je še ne obvladate najbolje, vam priporočam, da iz prejšnje številke pozorno preberete opis zadnje vaje, ki je izhodišče tokratne prve vaje. Kratko ponovimo osnovni položaj: stopala so trdno na tleh, noge tiščite skupaj v gležnjih in kolenih, stisnete zadnjico in vse mišice okrog bokov, roki visita ob telesu, prsti so iztegnjeni.
Je zdrava hrana res tako draga?
Priporočila prehranskih svetovalcev, zdravnikov in ne nazadnje naša zdrava pamet nam pravijo, da moramo za zdravje uživati pestro hrano, pretežno polnozrnate izdelke, hladno stiskana olja, veliko sadja, zelenjave, najbolje ekološke ali vsaj integrirane pridelave, le pusto meso, veliko rib, pa mleko krav, ki so se mirno pasle na neoporečnih travnikih, jajca iz talne reje, slaščice le sem ter tja in sladkane le s pristnim slovenskih medom ali melasnim sladkorjem. Česen naj bo le slovenskega izvora, soja in koruza naj ne bosta gensko spremenjeni.
-
Po naših mestih se kot gobe po dežju množijo kitajske, japonske, mehiške, ruske, španske, indijske, tajske in še kakšne restavracije, kjer postrežejo z bolj ali manj pekočimi specialitetami. Marsikdo med starejšimi se jih prav zaradi tega izogiba. Pa je v pikantnih živilih res toliko zdravega, da jih je dobro uživati? Pikantno je res zdravo! Že vidim, kako se ob tem mnogi zgražate in pravite, ''samo ne za moj želodec''. Začimbe izboljšajo okus in aromo jedem, toda na Daljnem vzhodu pekoče začimbe že od nekdaj uporabljajo tudi kot zdravila.
