Dela na vrtu v juniju zagotovo ne zmanjka. Ko končno ugotovimo, da smo za nekaj časa uredili vrt, si vnuk zaželi hišico na drevesu, vnukinja pa, da jo dedek v samokolnici prevaža naokoli, za nameček nas prijatelji naslednji dan vabijo na izlet v hribe. Da bomo laže kos vsem naporom, poskrbimo za ustrezno podporo v hrani. Človekov organizem sestavljajo celice, ki so kot nekakšne majhne tovarne. Vanje vstopajo surovine, iz njih pa prihaja energija (z energijo bogate molekule) in različni izdelki (protitelesa, nov košček lasu, nohta, delček...

Marsikatera užitna rastlina neopazno uspeva na naših vrtovih, zato ne bo odveč, če nekatere od njih bolje spoznamo. Rogovilček. Rastlino z nazobčanimi listi in drobnimi, belimi cvetovi imamo pri nas večinoma za nadležen plevel. Toda neugledna rastlina je okusna in polna vitaminov in mineralov! Rogovilček med drugim vsebuje veliko železa, tudi do štirikrat več kot špinača! Razraste se na začetku poletja, ko ga najdemo na robu obdelanih njiv in vrtov pa tudi na travnikih. V izobilju ga je vse do pozne jeseni, ko liste uniči močnejša zmrzal.

Mirko Repar z Dvora pri Žužemberka, ki bo julija letos dopolnil devetindevetdeset let, nikoli ni mislil, da bo dočakal tako lepo starost.  Še vedno je čilega in bistrega duha in neverjetnega spomina. Tako je po njegovih pripovedovanjih lani pisateljica Ivanka Mestnik napisala knjigo z naslovom Dvor ob Krki. V zanimivo zapisani pripovedi spoznamo utrip življenja v zgornji dolini reke Krke, Dvorjane, pa težko življenje Suhokranjcev med obema svetovnima vojnama in družbene spremembe ter lepoto narave in pokrajine.

Šestdesetletno Vesno je med prazniki, ko je imela veliko dela s pomladanskim čiščenjem in kuhanjem dobrot, desno koleno tako bolelo, da je postala hoja po stopnicah naravnost neznosna. Ne da bi kdo od domačih vedel, je šla k zdravniku in prosila za zdravila proti bolečinam. Zdravnik je recept napisal brez oklevanja, saj so bolečine v sklepih, zlasti kolenskih, pri starejših ljudeh zelo pogoste. Vendar je ena sama tableta pri Vesni povzročila pravcato revolucijo v prebavilih.

Vsa živa bitja se starajo od rojstva naprej, čeprav človek bije bitko s sovražnikom, ki mu je ime »staranje«. Ta bitka pa zahteva zavezništvo med psiho in telesom, da se izognemo boleznim in odložimo svoj konec, kolikor je le mogoče daleč. Strategijo moramo osredotočiti na primerno prehrano (beljakovine!) in na redno vsakodnevno gibanje v kombinaciji s hormonsko korektivno terapijo. Veliko ljudi ne naredi nič za svoje zdravje ali si celo škodi; ne zazna prvih opozorilnih bolezenskih znakov in ne ukrepa, dokler se ne sooči s hudo boleznijo.

»Zaupajmo življenju, ki je v nas. Vse preveč razmišljamo o tem, kaj drugi mislijo o nas, kakšen vtis bomo z določenim vedenjem naredili nanje.« Anselm Grün Rada sem v družbi starejšim od sebe. Vedno znova me česa naučijo, predvsem pa mi krepijo zavedanje, da je staranje nujen in smiseln razvojni pojav. Ob tem si vedno prikličem v zavest nadvse pomembno misel psihologa C. G. Junga, ki človekovo življenje primerja s potjo sonca. Seveda pa mora vsak izmed nas najti svojo pot.

»Komunikacija s samim seboj je vedno dobrodošla; če jo zmoremo izliti na papir, pa ima še toliko večje pozitivne učinke. Pisanje je lahko namenjeno nam samim; včasih pa se lahko nadaljuje tudi do umetnosti, ki jo želimo deliti. Vedno pa izhaja iz misli, čustev, spominov, globin, kar vse človeka razbremenjuje in odpira nova vrata v razumevanje sebe in življenja.« Tako je v knjigi Pisanje kot terapija zapisal Smiljan Trobiš, avtor 22 knjig; večina je pesniških zbirk, tri pa sodijo v sklop kreativnega pisanja, poleg omenjene še Kako naj povem...