Za hujšanje je vedno pravi čas
Vse več ljudi različnih starosti ima preveliko telesno težo, pri čemer se ne zavedajo, da je to pomemben dejavnik tveganja za nastanek resnih obolenj, kot so srčno-žilna, obolenja, diabetes in druga.Za uspešno hujšanje in ohranjanje znižane teže je bistvena sprememba življenjskega sloga. Jesti moramo to, kar je za naš organizem pravo in zdravo, in se dovolj gibati. Redno vsakdanje gibanje in rekreacija nam mora »priti v kri«. A polurna vsakdanja počasna hoja ne bo dovolj, učinkovita pa bo, če vsaj delno hodimo tako hitro, da se tudi malo zadihamo.
-
Plavanje je odlična oblika vseživljenjske rekreacije in je tudi ena najvarnejših oblik gibanja. V vodi še posebej uživajo otroci. Zanje je vedno zanimiva, zato je pomembno, da to naravno otroško ljubezen in zanimanje za vodo skrbno gojimo in je ne ogrozimo z napačnim učenjem plavanja.Najpomembnejše pravilo pri učenju je, da se mora otrok vedno počutiti varnega. Veliko laže kot v skupini na tečajih bomo ta občutek varnosti zagotovili, če se bo otrok prvih plavalnih veščin učil z nekom, ki mu je blizu in ki mu zaupa. Drugo pravilo, ki ga moramo upoštevati pri učenju, pa je, da se otroci največ naučijo z igro. Voda je okolje, na katerega se mora otrok šele prilagoditi, preden se začne učiti plavanja. Zato bomo prilagajanju na vodo posvetili največ pozornosti. Otrok, ki se bo naučil zadržati dih in bo brez strahu potopil glavo v vodo, se bo veliko laže in igraje naučil gibov, ki mu bodo kasneje omogočali plavanje.
Najbolje vas bo zaščitila narava
Za starejše ljudi in kronične bolnike je še posebej pomembno, da spodbudijo svoj imunski sistem k optimalnemu delovanju in tako izboljšajo odpornost svojega organizma. Načinov, kako to doseči, je več.
V času, ko nam narava nudi veliko svežega sadja in zelenjave, je pametno pojesti čim več tega naravnega vira vitaminov in mineralov, ki bodo prav gotovo okrepili naš imunski sistem. Pomemben je predvsem vitamin C, ki ga najdemo v najrazličnejšem sadju in zelenjavi. Veliko ga je v kiviju, pa tudi v papriki in seveda v agrumih, predvsem v limoni. Poudariti pa kaže, da zelenjava in sadje tem bolj izgubljata vitamine in minerale, čim dlje stojita. Zato jih uživajmo kar se da sveže. Srečni so lahko tisti, ki imajo svoj vrt ali celo kmetijo, saj si lahko privoščijo najbolj svežo zelenjavo in sadje!
Brez panike, a z mero previdnosti
Že od aprila se svetovno prebivalstvo na veliko ukvarja s tako imenovano novo gripo. In še vedno so zelo različna mnenja o tem, ali gre res za hudo grožnjo človeštvu ali zgolj za umetno povzročanje preplaha zavoljo koristi farmacevtske industrije. Kakorkoli že, previdnost nikakor ni odveč, še zlasti, ko gre za zdravje. Strokovnjaki namreč v jesenskih mesecih napovedujejo epidemijo nove gripe, hkrati pa je to čas, ko se pojavi tudi sezonska gripa.
Bolezen, ki jo povzroča novi virus, poteka kot akutna okužba dihal ter s podobnimi znaki in simptomi kot siceršnja (sezonska) gripa: povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v žrelu, suh, dražeč kašelj, mrazenje, nahod, bolečine v mišicah in kosteh, včasih tudi bruhanje ali driska. Tudi prenaša se enako: s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju, z neposrednim tesnim stikom z obolelim ter posredno prek okuženih površin in predmetov (jedilni pribor, kozarci, kljuke, telefonske slušalke ...).
-
Klimatska naprava zagotavlja manjše toplotne obremenitve voznika, tako da je ta bolj spočit in zbran pri vožnji, s čimer se močno zmanjša možnost nesreče. Velja pa upoštevati naslednje nasvete: - preden sedete v močno segret avto, za minuto ali dve odprite stranska stekla, s čimer boste najhitreje spravili močno segret zrak iz potniške kabine,
Riba mora plavati v morju, olju in vinu
Povpraševanje po ribjem mesu se je v zadnjih letih sicer močno povečalo, pa vendar smo Slovenci, kar zadeva njegovo porabo, še vedno na dnu svetovne lestvice. Na leto pojemo le slabih pet kilogramov rib na prebivalca, povprečen Japonec pa kar 60 kilogramov. Ribje meso je zaradi prehrambenih, mineralnih in vitaminskih sestavin zelo primerno za obnovo in delovanje živčnega sistema, tako da ne pravimo zastonj, da je to hrana, ki osvežuje spomin. -
Dobro je, da se pred vadbo malce ogrejete z nekaj minutno hojo in šele nato začnete s priporočenim gibanjem. Vaje so sestavljene tako, da ob vadbi v predstavljenem vrstnem redu dajo najboljši rezultat. Preden začnete, naj vas vnovič spomnim na povezano in enakomerno dihanje skozi nos, ki uravnava funkcije vseh organskih sistemov v telesu.
Vaja 1:
(slika 1 in 2). V udobni stoji ali sede na stolu ob vdihu počasi dvignite roki in se vzravnajte ter pogled usmerite rahlo navzgor. Ob izdihu in spustu rok pa brado nežno položite na prsni koš in sprostite vrat in ramena. Vajo ponovite najmanj trikrat. -
Glivice na nogah se še posebej rade pojavijo toplejših mesecih, ko veliko časa preživimo v vodi, na zmehčani koži se namreč množično razmnožujejo. Najhitreje glivice dobijo ljudje z oslabelim imunskim sistemom, bolniki s sladkorno boleznijo ter starejši ljudje, zlasti tisti, ki imajo težave z ožiljem ali imajo ortopedske težave. Bolj pozorni na svoja stopala morajo biti ljudje, ki veliko nosijo neprepustno in tesno obutev ter gumijaste škornje, tisti ki se pogosteje potijo (denimo športniki), pa tudi tisti, ki velikokrat obiskujejo bazene, zdravilišča, savne in telovadnice.
V vročih dneh ne pozabimo na tekočino
Poskrbimo, da bomo čez dan redno popili dovolj tekočine. V vročih poletnih dneh potrebuje odrasel človek najmanj 2 litra tekočine na dan, če se bolj poti, pa do 3 litre. Pomembno je, da pijemo enakomerno ves dan: vsako uro popijmo 1 dcl do 1,50 dcl tekočine. Veliko ljudi, predvsem starostnikov pije malo preprosto zato, ker morajo kar naprej hoditi na stranišče. To se dogaja, če spijemo pol litra tekočine na dušek, pa potem dve tri ure nič in nato pijemo vnovič. Tako nalivanje nima učinka, ker velik del tekočine preprosto zapusti naše telo. Zato pijemo počasi le 100 ml vsako uro, saj s potenjem toliko tekočine vsako uro tudi izgubimo. Poleg navadne vode v poletnih mesecih priporočamo za nadomeščanje tekočine tudi negazirane mineralne vode ali nesladkane zeliščne čaje (metin, lipov ali zeleni čaj).
-
Kar za 90 odstotkov vseh alergičnih reakcij je krivih le osem živil: arašidi, orehi, oreščki, ribe, raki in školjke, jajca, mleko, soja in žita.
Neugodne učinke hrane, ki jih ljudje imenujejo "alergija na hrano", delimo na imunsko povzročene (alergije) in neimunsko povzročene (intolerance).
Pri pravi alergiji lahko laboratorijsko odkrijemo protitelesa proti alergenu - snovi, ki povzroča alergijski odziv. Najpogostejši alergeni so iz vsakdanjih živil, denimo mleka, jajc, moke, žit, svinjskega mesa, pa tudi govedine, rib, rakov in školjk. Alergijo lahko povzročata sadje in zelenjava, predvsem pa sveže pečkato in koščičasto sadje. Alergeni lahko izvirajo iz različnih jedrc, predvsem orehov, lešnikov in arašidov, agrumov (pomaranče, limone, grenivke), kivija. Banane, grozdje in lubenice redkeje izzovejo alergije. Alergijske težave zaradi zelenjave najpogosteje nastopijo po uživanju svežega paradižnika, paprike in čebule, redkeje jih izzovejo zelena solata, zelena, različni domači čaji (hibiskus) ali začimbe (gorčica, cimet, vanilija).
