ZDRAVJE kratke novičke april 2012
Moške ogroža rak, ženske srčne bolezni Sodeč po raziskavi o zdravju Slovencev, smo še kar zadovoljni z njim, pa tudi z našim zdravstvenim sistemom. Pri tem so moški bolj optimistični kot ženske. V telefonski anketi, ki jo je opravilo podjetje Phillips, je sodelovalo tisoč oseb, starih od 16 pa do 90 let. Slaba polovica vprašanih ni zaskrbljena zavoljo zdravstvenih težav, preostale pa najbolj skrbijo izguba vida, bolezni gibal in debelost (posledično nevarnost kapi).
-
Se tudi vam dogaja, da med potjo v mesto razmišljate, ali ste zaklenili vrata ali ugasnili pečico; neuspešno iščete ključe ali očala, čeprav ste jih še ravnokar imeli v roki, srečata znanega človeka, pa se ne morete spomniti njegovega imena. Ali kdaj pozabite, kakšen je bil namen vašega opravka? Nič nenavadnega, to se dogaja mnogim ljudem. Vsakdanje življenje zahteva, da si zapomnimo vrsto drobnih, a pomembnih stvari, spomin pa nam, da delo opravimo in izboljšamo svojo učinkovitost.
Poskrbimo tudi za možgane Možgani so za večino ljudi nekaj samoumevnega, nekaj, česar ne vidimo, kar ne boli in kar deluje kot dobro podmazan stroj. Dokler se ne zavemo, da nekaj ni v redu, da preveč pozabljamo, da smo raztreseni, da imamo težave s koncentracijo ali pa se pojavijo še druge motnje. Možgane sestavlja na milijarde živčnih celic, katerih skrb so različna opravila. Nekatere sodelujejo pri mišljenju, učenju in pomnjenju, spet druge pri orientaciji in čutnih zaznavah.
-
Po štiridesetem letu začne očesna leča počasi izgubljati prožnost. To se pokaže tako, da na blizu, torej pri branju, šivanju itd., ne vidimo več tako dobro kot včasih. Takrat tudi tisti, ki prej niso potrebovali očal, gredo k oftalmologu, zdravniku za oči. »Večina ljudi po štiridesetem letu potrebuje očala za bližino. Sprva si mnogi pomagajo tako, da berejo z iztegnjenimi rokami, na soncu ali pri močni luči. Zaradi močnejše svetlobe se zenici zožita in ostrina se takrat nekoliko poveča,« povzame prim. mag. Dragica Kosec, dr. med.
-
Razmišljati o zdravju pomeni tudi razmišljati o življenju, o tej naši največji vrednoti! To smiselno dojamemo šele takrat, ko zbolimo, obnemoremo in nujno potrebujemo zdravniško pomoč. Ko ob različnih praznikih in dogodkih voščimo bližjim, jim predvsem ne pozabimo zaželeti dobrega zdravja. Zdravje omenimo tudi, ko ob različnih priložnostih nazdravimo ali pospremimo kihanje z željo - »Na zdravje!« Sleherni izmed nas bi se moral zavedati, da mora predvsem sam skrbeti za svoje zdravje, ga ohranjati in varovati.
-
Kako postaviti meje? Po pomoč je prišel šestinšestdesetleten moški. Pred dvema letoma se je upokojil in od takrat so se začele njegove težave le še stopnjevati. Problem je namreč v tem, da ljudem ne zna reči »ne«. Dokler je bil v službi, je še nekako šlo, zdaj pa je večinoma doma in žena pričakuje, da ji bo ves čas na voljo, da ji kaj naredi, pa tudi znanci in prijatelji se obračajo nanj, ker je vešč dela z orodjem in zna marsikaj postoriti. Ne razumejo pa, da bi se rad odpočil ter delal takrat, ko je tudi njemu do tega.
Kaj je v življenju res pomembno
Pogosto prisluhnem ljudem, ki pripovedujejo zgodbe o svojih prednostih v življenju, in vse bolj prihajam do spoznanja, da imamo različne, vendar zelo podobne predstave o tem, kaj je v življenju pomembno in čemu dajemo prednost. Sama vidim prednosti kot kamenčke, ki jih hranim v svoji šatulji prioritet. Veliki kamni mi predstavljajo velike prednosti, majhni kamenčki pa mahne. Ob tem spoznavam, da mi ne ostane veliko prostora za kamenčke, kadar vanjo polagam velike kamne. Prav tako kamenčki ne pustijo veliko prostora velikim kamnom.
Alergije – ogledalo napačnega prehranjevanja
Hipokrat je že štiristo let pred našim štetjem opozoril, da lahko tudi živila povzročajo bolezni. Dandanes pa to velja še v večji meri. Po napovedih medicinskih strokovnjakov bo že čez deset let vsak drugi prebivalec v razvitem svetu alergičen na vsaj eno izmed substanc, ki ga obkrožajo; tudi na živila. Alergij je danes toliko, ker je več stresa kot kadarkoli prej, po drugi strani pa je hrana vse bolj industrijsko predelana, a žal tudi bolj siromašna, ko gre za vsebnost hranilnih in zaščitnih snovi.
-
Spomladanska krompirjeva solata z beluši
Šest srednje velikih krompirjev skuhamo v olupku v manjši količini slane vode, nato pa olupimo in narežemo na rezine, pokapljamo z oljčnim oljem in po potrebi solimo.
Deset zelenih špargljev umijemo, trše dele ostrgamo ali odrežemo, vršičke prihranimo posebej, ker jih ne bomo kuhali, preostanek pa narežemo na kose. V lonec nalijemo malo vode, jo solimo, zavremo in v kropu dve minuti blanširamo narezane šparglje. Vodo prihranimo.
V skledo damo krompir, šparglje s presnimi vršički in narezane redkvice. Tri trdo kuhana jajca olupimo in v manjši posodici pretlačimo z vilicami. Prilijemo limonov sok, olje, sol, poper ter prelijemo solato. Previdno premešamo in pustimo nekaj minut, da se okusi premešajo. Po potrebi prilijemo ohlajeno vodo, v kateri smo kuhali šparglje, za ostrejši okus pa dodamo še tanko narezano čebulo. -
Zakaj ne bi kdaj poskusili katero od vrst zelenjave, ki v naših krajih (še) velja za eksotično, na drugih koncih sveta pa je tako rekoč vsak dan na krožniku ...
Čajota Nekateri čajoto (sechium edule), imenovano tudi krištofina (po Kolumbu) - njen plod je na prvi pogled videti kot bodičasta bučka - pridelujejo celo pri nas! Rastlina pravzaprav res sodi v rod bučevk, izvira pa iz Srednje Amerike. Čajote lahko uživamo presne v solati, dušene, ocvrte, pečene, v juhah ali celo v pitah in kompotih. Užitni so vsi deli rastline, predvsem pa listi, ki imajo diuretični in protivnetni učinek. Uživamo jih lahko sveže kot solato ali namesto špinače, iz listov pa lahko pripravljamo tudi zdravilen čaj.
-
Pomladno sveži odtenki drezajo tudi v naše razpoloženje in počutje. Spričo odzivov, ki jih dobivam, sem se odločila, da v pomlad vstopimo z vajami, ki vas bodo naredile še bolj okretne in krepke. Primerne so za vsakogar. V njih bodo našli izziv tudi tisti zahtevnejši rekreativci, ki bodo ob redni vadbi presenečeni nad lahkotnostjo telesa in povečano močjo. Po ogrevanju s hojo, nekateri tudi s tekom, si najprej privoščimo nežne zasuke s telesom.