Pri vsakodnevni higieni ne smemo pozabiti na ušesa. Če jih namreč ne čistimo redno, lahko iz ušesnega masla nastanejo čepki, zaradi katerih slabše slišimo, otežena je uporaba slušnega aparata, povzročijo pa lahko tudi šumenje, glavobole in vrtoglavico.

Ušesno maslo ali cerumen nastane iz izločkov žlez in oluščenih celic v notranjosti sluhovoda. Cerumen je sicer koristen, saj varuje uho pred okužbami, prahom in tujki, poleg tega čisti in vlaži ušesno votlino ter maže kožo zunanjega sluhovoda ter tako omogoča dober prenos zvoka. Izloča se sam, tako da se ob žvečenju pomika proti zunanjemu delu sluhovoda in izteka v obliki goste rumenkaste tekočine.

5. 12. Miklavžev ples Ljubljana Organizira društvo Vrtnica; Informacije: lkarel@siol.net, tel. 01 430 22 84, http://www.plesna-zveza.si/

5. 12. Miklavžev pohod Trbovlje Tradicionalni zimski pohod z baklami na Mrzlico Informacije: Dom na Mrzlici, tel. 03 564 15 35, Cveta Kozmus, tel. 03 562 01 28 in 040 864 664

V prazničnem času, ko hote ali nehote pojemo več kot sicer, je še toliko pomembneje, da ohranimo ali nemara celo povečamo redno telesno aktivnost. Vsakodnevna malo hitrejša hoja, ura ali dve aerobike na teden, vsak dan od 20 do 30 minut vožnje na sobnem kolesu ali orbitreku bi moralo zadostovati. Nikar se ne izgovarjajmo na vreme.

Na zabavo pojdite, nikoli namreč ne veste, kaj vam bo naslednjič preprečilo odhod. Pravilo, ki se ga morate za bogato obloženo mizo vedno držati, veleva: jejte redno tudi na dan praznovanja. Obroki naj bodo nekoliko siromašnejši, ne smete pa jih izpustiti. Na zabavo nikoli ne gremo s praznim želodcem. Na krožnik vzemite malo, jejte počasi, vedno imejte nekaj hrane na krožniku. Tako ne bo nihče opazil, da pravzaprav ne jeste. Že pri narezku raje izberite sušen ali kuhan pršut in pusto šunko, slanino in prekajen vrat pa pustite - vsebujeta namreč preveč maščobe.

Na dihanje vas po malem opozarjam v vseh prispevkih. Tudi zdravniki in strokovnjaki različnih vrst so si edini, da mora biti dihanje pravilno in zavestno, da je tudi koristno za počutje in zdravje. Po načinu vdiha in izdiha lahko ugotovimo tudi to, kako v življenju razmišljamo in kako živimo.

Za začetek naredite kratek preskus: se dihanja sploh zavedate, čutite globino vdihnjenega zraka? In zdaj opazujte, kako vdihnete: ste sproščeni in dihate skozi nos, morda pogosto vdihujete skozi stisnjene zobe, kratko vdihnete skozi usta? In zdaj pomislite, kako se odzivate na življenje: sproščeno in tako tudi izražate svoje mnenje ter pustite dihati tudi drugim; se na račun drugih prikrajšujete in ste v notranjosti jezni na ves svet in si drznete soditi drugim; ali morda dihate na kratko in hitro, kot da boste česa prikrajšani, če ne boste pohiteli.

Kar 23 odstotkov Slovencev trpi kronične bolečine, najpogosteje zaradi bolečin v križu in hrbtenici, ki so lahko posledica nepravilne lege hrbteničnih struktur zaradi poškodb, degenerativnih sprememb, procesov v hrbtenici (vnetja, metastaze) ali nepravilnega gibanja. Bolečine so najpogostejše pri ljudeh, starejših od 65 let, in pogostejše pri ženskah kot pri moških.

Podatki so iz raziskave Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine (SZZB), ki so jo izvedli leta 2006, zajela pa je 1010 prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 70 let. Primerjave s študijo iz leta 2005, v katero je bilo zajetih 15 držav EU in Izrael, kažejo, da ima v drugih evropskih državah kronične bolečine 19 odstotkov prebivalstva.

Prehlad je najbolj razširjena sezonska viroza in medtem ko lahko bakterijske okužbe pozdravimo, pri virusnih lahko zgolj lajšamo tegobe z različnimi preparati. Zdravljenje pa ne glede na terapijo zahteva od 4 do 10 dni. Dobro je vedeti, da cepljenje proti gripi varuje pred različnimi gripoznimi virusi, ne pa pred prehladom.

Značilni znaki so: pordel in puščajoč nos, solzne in pordele oči, bolečine v grlu, kihanje in smrkanje, bolečine v predelu sinusov, v glavi in vratu, včasih pa kar po vsem telesu, kašelj, povišana telesna temperatura ter splošno slabo počutje in utrujenost. Oboleli je kužen in s tem nevaren za okolico prve tri dni po izbruhu simptomov. Prehlad je sam po sebi dokaj nenevaren, večkrat pa je uvod v resnejšo bolezen ali pa se pridruži kakemu drugemu obolenju in napoveduje komplikacije zlasti po operacijah, pri astmatikih, srčnih bolnikih in starejših kroničnih bolnikih.

Zaradi mraza je tudi dnevnih telesnih aktivnosti v naravi vse manj, nam pa vse bolj tekne »topla domača hrana«. Pazimo, da ne bodo obroki energijsko prebogati. Prehrana naj bo bogata z vitamini, minerali in z njimi povezanimi antioksidanti. Sadje in zelenjava naj bosta sezonska, sveže pripravljena, le tako bo telo dobilo dovolj obrambnih snovi, ki nas bodo varovale pred napadi virusnih okužb.

Zajtrk začnite s svežim sadjem. Kot škrobno živilo predlagamo ajdovo kašo, kuhano na delno posnetem mleku, in skodelico pomarančnega ali ribezovega čaja. Kdor kaše ne mara, naj si postreže polnozrnat kruh z lahkim smetanovim namazom, prek njega pa žličko kutinovega želeja.

Veliko vas je, ki pridno delate doma, pomagate otrokom in vnukom, marsikdo med vami je še polno delovno aktiven kljub upokojitvi. Mnogi ste redni rekreativci, nekateri le občasni, vem pa, da vas je veliko sezonskih in se pozimi odpravite le na kak sprehod. Tokratne vaje so sicer namenjene vsem, a najbolj slednjim. Za tokratno razgibavanje, ki je resnično zelo univerzalno, boste na sprehodu lahko sneli ruto ali šal, doma pa lahko mini razgibavanje opravite kar s kuhinjsko krpo. Čim večkrat se boste spomnili in naredili vaje, bolje se boste počutili. Ne pozabite pa pravilno dihati: skozi nos, globoko in enakomerno ter povezano.

Po ocenah strokovnjakov naj bi imel vsak peti Slovenec težave z erekcijo. Te sicer za zdravje niso usodne, lahko pa zelo poslabšajo kakovost življenja in počutje moškega ter njegove partnerke, še posebej, če se o tem ne pogovarjata.

Erektilna motnja je nezmožnost doseganja in vzdrževanja dovolj čvrste erekcije za začetek in dokončanje spolnega odnosa. Da je nekaj narobe, lahko moški zazna tudi po tem, da nima več spontanih nočnih erekcij, ki naj bi jih sicer imel tako rekoč od rojstva do smrti.

Kadar v zdravstvenem domu, bolnišnici, pri zdravniku ali zobozdravniku, pa naj bo v javnem zdravstvu ali pri zasebniku, naletite na problem, potrebujete nasvet, dodatne informacije ali strokovno pomoč, saj se sami ne znajdete ali ne dobite pravega sogovornika, se lahko obrnete na zastopnika pacientovih pravic.

Če morda niste zadovoljni z opravljeno storitvijo ali s plačilom, če menite, da so vam kratene pravice, se lahko ustno ali pisno pritožite pristojni osebi izvajalca zdravstvenih storitev. Uradno rečeno: podate zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic. To lahko storite v 15 dneh po opravljeni storitvi ali 30 dni po končanem zdravljenju. Vsak izvajalec zdravstvenih storitev mora imeti na vidnem mestu razobešene napotke, kako in komu se lahko pacienti pritožijo; pa tudi ime, naslov, telefonsko številko in uradne ure najbližjega zastopnika pacientovih pravic.