Za zdrav organizem in lepo kožo
Naravna olja brez barvil in drugih dodatkov so čedalje bolj cenjena v kozmetični industriji, pa tudi v kulinariki in zdravilstvu. Med njimi ima posebno mesto zagotovo berbersko hladno stisnjeno arganovo olje, ki deluje kot močan antioksidant, blaži težave s kožo, znižuje holesterol, pomaga pri delovanju jeter in urejanju prebave.
Arganovo drevo ( Argania spinosa ) raste samo v jugozahodnem delu Maroka, v ekološko neokrnjeni pokrajini med Atlasom in Atlantskim oceanom, tik ob puščavi. Trnjevo drevo na daleč spominja na oljko, visoko je sedem do deset metrov in zelo trdoživo, saj je njegova življenjska doba od 150 do 200 let. Če odmre, lahko po sedmih letih vnovič oživi. Zaradi močnih, razvejanih korenin, ki segajo globoko pod zemljo, učinkovito preprečuje erozijo, upočasnjuje širitev puščave in ohranja rodovitnost tal, zato je UNESCO razglasil arganovo drevo za svetovno...
-
Pretirana uporaba soli v prehrani povzroča vrsto zdravstvenih težav, začenši z visokim pritiskom. Po drugi stani pa je sol, ki jo uporabljamo v zdravilne in kozmetične namene, zelo zaželena in priporočljiva. Seveda gre za naravno morsko sol brez kemičnih dodatkov, kakršno uporabljajo v zdraviliščih, lahko pa jo uporabimo tudi v domači kopalnici.
Sol uporabljamo za različne namene: od kopeli, izpiranja grla in nosu do inhalacij, obkladkov in podobno. Osnovno terapijo zagotovo predstavlja kopanje v morski vodi ali v slanici, ki sprošča, osvežuje in telesu vrača življenjsko moč in energijo. Slana voda se spoji z naravnim zaščitnim slojem kože, zato slane kopeli ne izsušijo povrhnjice, tako kot se to dogaja med kopanjem v sladki in klorirani vodi. Slane kopeli pomagajo pri preprečevanju in pri terapiji številnih zdravstvenih težav od luskavice, obolenja ven, oslabelega imunskega sistema,...
-
Cesarjeva postna juha
Potrebujemo:
60 dag fižola
20 dag graha,
20 dag ječmenove kaše
50 dag krompirja
10 dag starega črnega kruha
6 dag masla
1 čebulo
šopek peteršilja
sol, poper
1 žlico kisaČez noč namočen fižol in kašo skupaj z grahom in na kocke narezanim krompirjem skuhamo do mehkega. Medtem na maslu prepražimo čebulo, sesekljan peteršilj in na kocke narezan kruh. Vse to dodamo h kuhanemu fižolu in krompirju in kuhamo na malem ognju še nekaj minut. Solimo, popramo in okisamo.
-
Ščitnica je žleza, ki je v normalnem stanju ne vidimo in ne čutimo; pa tudi takrat, ko ne deluje pravilno, težave pogosto pripisujemo drugim boleznim. Te so lahko zelo raznovrstne, od blagih do hujših, v skrajnih primerih gre lahko tudi za stanja, ki ogrožajo življenje.
Ščitnica je metuljaste oblike, leži pa na prednji strani vratu, nekoliko pod adamovim jabolkom in obdaja sapnico. Če je normalne velikosti, je ne boste našli, otipamo jo lahko le, če je povečana. Glavna naloga ščitnice je tvorba ščitničnih hormonov T4 (tiroksin) in T3 (trijodtironin). Hormone izloča ščitnica neposredno v krvni obtok, zato sodi med žleze z notranjim izločanjem. Tudi delovanje ščitnice je pod nadzorom. Njeno delovanje usmerja hipofiza - žleza v možganih, ki ščitnico nadzira z izločanjem hormona TSH (tirotropin).
-
Zvonjenje (po latinsko tinitus), šumenje, brenčanje, škripanje, cviljenje ali žvižganje v ušesih spravlja na rob obupa veliko, predvsem starejših ljudi. Ti čudni zvoki so lahko stalni ali pa se pojavljajo občasno. Včasih se hkrati oglaša več šumov, lahko jih zaznavajo samo v enem ali v obeh ušesih hkrati, lahko pa preprosto zvenijo v glavi.
Za večino bolnikov pomeni ta hrup hudo neprijetnost, ki lahko močno zmanjša kakovost življenja. Pravijo, da je zvonjenje najbolj moteče zvečer, ko bi človek rad zaspal, pa zaradi bučanja v glavi ne more … Tinitus so opisovali že stari Egipčani in Babilonci. Danes ga je več v državah z višjim standardom in z bolj razvitim zdravstvenim sistemom. Polovica tistih, ki imajo tinitus, ima tudi okvaro sluha, od 20 do 40 odstotkov pa jih je še preobčutljivih na glasne zvoke iz okolja.
-
Spolnost je pomemben del partnerskega odnosa in ogledalo harmonije v odnosu. Če je bil v mlajši dobi to pomemben in pogost način izkazovanja ljubezni, navezanosti, izražanja čustev, bo želja po spolnosti ostala tudi v poznih letih. Kadar pa možnosti ali želje po spolnem aktu ni več, ne smemo pozabiti na dotike in na drobne nežnosti.
Spolna aktivnost pri starejših sicer res upada, vzrok za to pa je bolj povezan s pridruženimi boleznimi in socialnimi okoliščinami. Za spolnost leta niso ovira, treba se je le prilagoditi zmožnostim ter fizični kondiciji, pravi specialistka psihiatrije Irena Rahne Otorepec, ki v ambulanti za spolne motnje in partnerske odnose svetuje posameznikom in parom različnih starosti. »S staranjem seveda pridejo nekatere pomembne spremembe, čedalje počasnejše vzburjenje, manj močnih erekcij, zmanjšanje vlažnosti nožnice, krajši orgazmi.
-
Psihologi ugotavljajo, da so ljudje, ki so v različnih razmerah neodločni, tudi nenehno nezadovoljni. Srečnejši so tisti, ki prenehajo iskati takoj, ko so našli to, za kar menijo, da je zanje dobro, ter si ne delajo več skrbi.
Naše življenje je povezano z različnimi odločitvami, pa naj bo pomembnimi ali manj pomembnimi. Z manj pomembnimi se srečujemo skoraj vsak dan. »Naj vzamem v trgovino poleg košare tudi dežnik? Vremenska napoved ni najbolj obetavna.« Ko sežem po dežniku, si dopovedujem: »Če ne bo deževalo, mi bo dežnik samo v napoto. Če ga ne vzamem, bom imela prosti obe roki. A če bo deževalo, bom mokra jaz in vse, kar bo v košari.« Vsak izmed nas kdaj pa kdaj tako razmišlja. Primer z dežnikom nam lepo pove, kako težavna je lahko že banalna odločitev.
V podzavesti se marsikaj skriva
PSIHOLOGIJA
Vzniknil mi je spominski zapis, ki ga bom zaradi asociacije z morebitnim podobnim vedenjem nekoliko podrobneje predstavil.
Nekega dne sta v moj psihiatrični dispanzer dva spremljevalca pripeljala sodelavca. Med delovnim odmorom sta ga našla poleg tovarne viseti na kozolcu in mu v zadnjem hipu snela zanko z vratu. Rešeni je bil močne rasti, čeden mož, miren, osebnostno urejen in vljuden. Ko sem ga vprašal, kaj se je vendar pripetilo in zakaj si je hotel vzeti življenje, je le odgovoril: »Kaj da sem si hotel narediti, doktor? Ne razumem vas.« »No, le povejte,« sem ga znova prosil. »Nič, vendar,« je odvrnil nejevoljno.
-
Začimbe, zahvaljujoč vsebnosti pomembnih zdravilnih snovi rastlinskega izvora, sodijo med organizmu prijazne hranilne in varovalne sestavine jedilnika. Pomembno pa je, da jih uporabljamo zmerno, da ne prekrijemo ali spremenimo osnovnega vonja in okusa hrane. Pretirano začinjene jedi pogosto dražijo in poškodujejo sluznico prebavil ter povzročajo bolezenske spremembe na prebavilih, dihalih, srcu in ožilju, pa tudi na izločilih, zlasti ledvicah in jetrih.
Lastnosti in značilnosti posameznih začimb se najmanj razvijejo pri kuhanju v vodi, malo več dajo začimbe »od sebe« v pari, pri cvrenju, peki in dušenju, največ pa pri praženju, zato tedaj uporabimo manjše odmerke.
Kdor doslej pri kuhanju ni uporabljal začimb, naj se nanje začne privajati postopoma, sicer se mu lahko upre (preveč) začinjena hrana. Najprej naj sleherni porciji hrane doda približno tri čajne žličke (zvrhano jedilno žlico) svežih ali skromno čajno žličko (raje 3) posušenih začimb.
Glavnina začimb ali zelišč sodi v tri družine: Začimbe, okusne, aromatične in zdravilne
Začimbe so okusne in koristne, zato so nepogrešljive v prehrani sodobnega človeka. Pri kuhi večinoma uporabljamo klasične začimbe in vrtna zelišča (česen, čebula, kumina, janež, žafran, žajbelj, peteršilj ipd.). Premalokrat pa v naših kuhinjah diši po cimetu, janežu, koriandru, muškatnem oreščku, nageljnovih žbicah, pimentu, limonini ali pomarančni lupinici in podobnih začimbah, ki blagodejno učinkujejo na telo.
