SHARE (Survey of Health, Ageing, and Retirement in Europe, www.share-project.org) je evropska raziskava o zdravju, staranju in upokojevanju, v kateri proučujejo več kot 35 tisoč prebivalcev iz Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Francije, Nemčije, Grčije, Irske, Izraela, Italije, Nizozemske, Poljske, Španije, Švedske in Švice. Kmalu pa naj bi vključili tudi Slovenijo.

Predstavljamo nekaj zanimivih ugotovitev:

• Severni Evropejci so bolj zdravi in premožnejši, toda južni (Grčija, Izrael, Italija in Španija) živijo dlje. 
• Ženske, zlasti na jugu, živijo dlje kot moški, vendar pa so moški, zlasti na severu, boljšega zdravja;.
• Prebivalci najbolj severnih držav jedo manj. Posamezniki z nižjo stopnjo izobrazbe so veliko pogosteje fizično neaktivni in pogosteje predebeli kot tisti z višjo stopnjo izobrazbe.

Sinkopa je nenadna, kratkotrajna nezavest, ki nastane zaradi pomanjkanja krvi v možganih. Bolj strokovno povedano je sinkopa (imenujemo jo tudi kolaps) posledica preobčutljivosti živčnih končičev parasimpatičnega vegetativnega živčevja ali mehanoreceptorjev v glavnih vratnih žilah. Zanjo je značilen nenaden in kratkotrajen padec krvnega tlaka, ki pripelje do ishemije možganov in povzroči nemoč v mišicah. Nenaden padec tlaka je lahko posledica povečane aktivnosti živčnih končičev vagusa (najdaljši možganski živec) in zato...

Glavno hranilo, ki organizem oskrbuje z energijo in drugimi dragocenimi snovmi, so žita in žitni izdelki. V polnovredni zdravi prehrani so posebno priporočljiva škrobna živila iz žit, ki so predelana na naraven način, in žitni izdelki iz celega zrnja. Zrna namreč vsebujejo veliko prehranske vlaknine, ki upočasni praznjenje želodca in s tem vpliva na počasnejšo presnovo v črevesju.

Smučanje je eden od temeljev športne rekreacije Slovencev. Njegove korenine segajo daleč v slovensko preteklost in rečemo lahko, da je narodni simbol. Blizu je tudi starejšim.

S strokovnega stališča uvrščamo alpsko smučanje v športno panogo, ki zahteva širok spekter gibanj na različnih ravneh. Zahteva tudi primerno visoko raven gibalne sposobnosti, ki je odvisna tako od individualnih možnosti in interesov, kot tudi od okolja, v katerem posameznik živi in se razvija. Vse to in še marsikaj v znatni meri pripomore k boljšemu obvladovanju smučarske motorike.

Marsikateri zdravstveni težavi bi se lahko izognili s pravočasnim cepljenjem, saj je to po mnenju epidemiologov najbolj učinkovita zaščita pred številnimi boleznimi. V dokaz so nalezljive bolezni, ki se zaradi dobre precepljenosti pri nas ne pojavljajo že več let, kar pa ne pomeni, da povzročiteljev ne bi bilo več v našem okolju. Le možnosti nimajo, da bi se razširili.

Maščobe ne smejo manjkati v zdravi prehrani, a biti jih mora prava količina. Prekomerno uživanje maščob je namreč velik dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, debelosti, povišanega krvnega tlaka in nekaterih vrst raka.

Maščobe vsebujejo življenjsko pomembne maščobne kisline, pospešujejo absorpcijo v maščobah topnih vitaminov (A, D, E in K), povečujejo energijsko gostoto hrane in izboljšujejo konsistenco, vonj in okus živil. Maščobe imajo veliko energijsko vrednost, saj 1 g maščob sprosti 37 kJ (9 kcal) energije.

Nordijska hoja je ena najcenejših, najdostopnejših, najučinkovitejših in najbolj varnih oblik športne rekreacije. Primerna je za vsakogar, izvedljiva kjerkoli in kadarkoli. Izbrati moramo le ustrezno obuvalo, zračno obleko in dobre palice ter imeti dovolj volje, da zlezemo iz fotelja.

Hodimo lahko po položnejših in manj zahtevnih terenih, se pa lahko povzpnemo tudi v sredogorje. Vabijo nas poti pred domačim pragom, mestne ulice in pločniki, travniki in bližnji griči. Po svetu se po skandinavskem zgledu počasi oblikujejo in rojevajo posebni parki za nordijsko hojo. Prvi je pri nas nastal v Šmarjeških toplicah in ima kar 50 kilometrov urejenih stez. Nekaj jih je tudi v Pomurju, lani pa je poseben park nastal tudi ob Velenjskem jezeru.

Slina čisti ustno votlino, navlaži hrano, razgradi ostanke hrane, vlaži trda in mehka tkiva v ustih, sodeluje pri tvorbi grižljaja, olajša okušanje ter žvečenje in požiranje hrane, olajša govorjenje, deluje antimikrobno.

Ustna sluznica se v starosti spreminja predvsem zaradi sprememb v izločanju sline. Zmanjšuje se tudi sposobnost občutenja in okušanja

Prebavila lahko prizadenejo številne bolezni. Najpogostejše so kolorektalni karcinom, divertikulitis, gastroenteritis, Crohnova bolezen, ulcerativni kolitis, bolezen vzdraženega širokega črevesa, pankreatitis, peptične razjede želodca in dvanajstnika in infekcijske bolezni (npr. kolera, giardiaza).

Peptična razjeda je rana na želodcu ali dvanajstniku in je bolezen moderne dobe. V razvitem svetu je s to bakterijo okuženih 20 odstotkov prebivalcev, mlajših od 40 let, in polovica prebivalcev, starejših od 60 let. Mnogi kljub okužbi ne dobijo razjede, verjetno so vzroki za to v imunskih lastnostih.Zaradi različnih vzrokov (infekcija z bakterijo H. pylori, antipiretični analgetiki: aspirin, ibuprofen) motijo normalno delovanje sluznice, ki jo želodčna kislina razje. Obstajajo tudi bolniki s številnimi ulkusi, ki so posledica tumorja, ki izloča hormon gastrin - Zollinger-Ellisonov sindrom.

Zimsko jutro začnimo s skodelico zelenega čaja ali pravega angleškega črnega čaja z mlekom. Privoščimo si pol kozarca sveže stisnjenega pomarančnega soka, v katerega smo oželi tudi polovico limone. Zajtrk nadaljujemo z umešanim jajcem, ki ga pripravite z nekaj repičnega olja, zraven pa dodate kos pogretega ovsenega kruha. Na tem mestu naj opozorim, da z jajci ne pretiravajte, priporočila velevajo do tri na teden.

Med glavnimi obroki naj bo manjši prigrizek. Rdeči radič bo kot nalašč za dober prigrizek z nekaj na rezine narezane šunke in manj mastnega sira, pa z nekaj koščkov na sezamovem olju popečenih kock ajdovega kruha, začinjena pa naj bo z oljčnim oljem, balzamičnim kisom in provansalskimi zelišči.