-
Najbolj škodljivo je močno sonce, ki sije med 11. in 15. uro. Kdor je takrat na soncu, mora imeti na glavi čepico, klobuk, tanko ruto ali slamnik. To velja predvsem za dojenčke, majhne otroke, plešaste moške in ženske z bolj redkimi lasmi. Manj nevarno je biti na soncu pred deseto dopoldne in po petnajsti uri.
Mimogrede: dovolj sončnih žarkov, ki so pomembni za zaščito pred osteoporozo in za vsrkavanja vitamina D v telo, dobimo, če smo nekajkrat na teden po pol ure na jutranjem ali večernem soncu – tudi če soncu izpostavimo samo roke.
-
V medicinski etiki in morali so bržčas najbolj težavna naslednja poglavja: splav – abortus, samomor – suicid in pospešitev smrti – evtanazija. Ta vprašanja so urejali in jih povsod urejajo tudi državni zakoni, pri čemer je tudi močan vpliv religije.
Te poudarjajo: življenje je dal bog in samo on ga lahko vzame. To geslo je že lepo, a življenje je najbolj zapletena zadeva …, kot pravijo Rusi - »žizn eto složnejšaja štuka«. Ali: »Kdor ubije enega človeka, je storil enako, kot bi ubil ves svet …«(koran). Tudi verstva ne sledijo vselej klicu življenja. Tako »samomorilci bombe« v imenu vere in boga pokončajo sebe in številna življenja nedolžnih ljudi. Sicer pa je treba reči, da nacionalne zakonodaje, kar zadeva navedena vprašanja, niso vselej docela skladne z zdravniško etiko, ki mora biti včasih med njimi tako v teoriji, kot v praksi.
-
Včasih nam po licih polzijo solze sreče, drugič spet solze žalosti, presenečenja, veselja, strahu, solze zaradi telesne bolečine in še in še. Tudi z jokom »govorimo« in razodevamo svojo notranjo podobo. Solze pomirjajo, sproščajo. Še več, zatrjujejo psihologi, solze imajo tudi terapevtsko moč.
Pred nedavnim sem bila v zanimivi družbi. Obujali smo prijetne in tudi neprijetne spomine. Marsikomu so se orosile oči, čeprav je minilo že toliko let.
90-leten zdravnik je dejal: »Ne morem verjeti, da je minilo že toliko let. Najbolj srečen sem bil v življenju, ko sem se leta 1945 vrnil iz nemškega taborišča, sicer bolehen, izčrpan, vendar živ. Ko sem stopil na domačo zemljo, sem od začudenja in veselja na glas zajokal. V joku sem občutil srečo.«
-
Hrana ima velik vpliv na naše kosti. Statistike kažejo, da je med ljudmi vse več poškodb kosti in gibal ter avtoimunih bolezni, kamor sodijo nekatere vrste atritisov, denimo osteoartritis in revmatoidni artritis. To lahko v pretežni meri pripišemo napačnemu prehranjevanju.
Skupno, poenostavljeno ime za artritis bi bilo – vnetje sklepov, vezi in kit. S hrano lahko zdravimo ali preprečimo vnetja, za katera smo pogosto krivi sami. Dopuščamo namreč, da nam presežek odpadnih kislin povzroča vnetja. Če je teh preveč, da bi jih lahko telo izločilo po normalni poti, odpadne kisline napadejo sklepe, mišice in organe. Če napadejo sklepe, nastanejo artritisi, če napadejo mišice, se pojavijo mišične fibroze in podobno. Tipičen primer je putika ali kristalčni artritis, ki ga povzroča presežna sečna kislina v krvi ali tkivih. Kristali sečne kisline se nabirajo v medsklepnih prostorih ter pri hoji drgnejo sklepe in povzročajo bolečino.
Šipek blaži bolečine v sklepih
Bolečine zaradi obrabe sklepov ali vnetij (osteoartroza in revmatoidni artritis) pomaga blažiti tudi šipek. Naravno prehransko dopolnilo iz stoodstotnega šipka Litozin vsebuje kompleks galaktolipidov-GOPO, bioflavonoidov, vitamina C in E ter mineralov, ki klinično dokazano v sklepih in hrbtenici deluje protivnetno, varuje in obnavlja hrustanec in lajša bolečino.
Po dosedanjih raziskavah redno jemanje prehranskega dopolnila s šipkom, ki je brez kemičnih ali bioloških dodatkov. zmanjša porabo analgetikov za 40 do 50 odstotkov. Na voljo je v obliki kapsul, ki jih vzamete z vodo ali odprete in potresete po hrani.
-
Debelost dobiva v razvitem svetu že razsežnosti epidemije in postaja velik zdravstveni in družbenoekonomski problem. Za kajenjem je na drugem mestu med dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja, ki so glavni vzrok umrljivosti. Debelost je kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovnih procesih, zmanjšuje kakovost življenja, povečuje možnost obolevanja za številnimi boleznimi in krajša življenjsko dobo.
-
V svetu se povečuje delež žensk, ki kadijo, medtem ko v marsikateri državi kajenje med moškimi že upada. Pri nas med prebivalci, starimi 15 let in več, kadi sicer manj žensk kot moških, vendar pa delež kadilcev med moškimi že dlje časa upada, število kadilk pa že nekaj let ostaja nespremenjeno (blizu 22 odstotkov).
Letošnji svetovni dan brez tobaka (31. maj) je minil pod geslom ''Ženske in tobak - Vpliv kajenja in trženja tobačnih izdelkov na ženske''.
Svetovna zdravstvena organizacija namreč opozarja na vpliv marketinških prijemov tobačne industrije, predvsem tistih, ki so namenjeni dekletom in ženskam in zlasti mladostnicam. Prav mladostniki in mladostnice so za tobačno industrijo še posebej pomembna ciljna skupina, saj se kadilske navade praviloma utrjujejo do 19. leta starosti.
-
(Caldo verde, Portugalska)
Za 4 osebe potrebujemo:
1/2 kg olupljenega moknatega krompirja
1 l vode
3 žlice oljčnega olja
1 drobno čebulo
25 dag zelenega ohrovta
manjši strok česna (po želji)
sol, sveže mlet črni poper
4 tanke rezine pekoče salame (po želji)
Krompir skuhamo v slani vodi. Nato ga odcedimo (tekočine ne zavržemo), pretlačimo in stresemo nazaj v vodo. Dodamo olje, sesekljano čebulo, česen in na tanke rezance narezan ohrovt ter zavremo. Juha naj vre od tri do štiri minute (pazimo, da ne razkuhamo ohrovta). Začinimo. Juho nalijemo v skodelice in po želji dodamo rezine salame.
Govedina s pirejem iz korenja, čebule in krompirja
(Hutspot met klapstuk, Nizozemska)
Za 4 osebe potrebujemo:
80 dag govejega mesa
10 dag masla
70 dag korenja
1 kg krompirja
70 dag čebule
jušno zelenjavo in začimbe
muškatni orešček, sol, poper,
3 l vode
V lonec damo meso, prilijemo vodo ter dodamo zelenjavo in začimbe za juho. Solimo in popramo. Ko zavre, kuhamo še dve uri. Korenje, čebulo in krompir operemo, olupimo, narežemo in skuhamo. Ko je zelenjava skuhana, jo odcedimo in pretlačimo. Zelenjavni pire razredčimo z govejo juho in ga začinimo z muškatnim oreščkom, poprom, soljo in maslom. Kuhano meso narežemo na rezine in postrežemo z zelenjavnim pirejem.
V mleku kuhana riba (s krompirjem)
(Piena cepta zivs (ar varitiem kartupeliem, Latvija)
Za 4 do 6 oseb potrebujemo:
1/2 kg ribe (skuša, ostriž, sardon ...)
14 dag zelenjave za okus (čebula, peteršilj, korenje)
260 g mleka
2 žlici olja
2 žlici kisle smetane
peteršilj ali koper
sol, poper
lovorov list
Ribo narežemo na kose. Čebulo narežemo na kolobarje, na grobo nastrgamo korenje in sesekljamo peteršilj. V ponev položimo plast ribe in nanjo plast zelenjave. Vsako plast pokapamo z oljem, solimo ter popramo. Prelijemo z vročim mlekom. Dodamo lovorov list in na majhnem ognju kuhamo od 10 do 15 minut. Ob koncu kuhanja dodamo kislo smetano. Ribo postrežemo s tekočino, nastalo pri kuhi in kuhanim krompirjem, posujemo jo s sesekljanim peteršiljem ali koprom.
