Tudi poleti mora biti telo v ravnovesju
V poletni vročini ravnamo nekako nagonsko, s pripeke se umaknemo v senco in pijemo vodo, s čimer skušamo zadržati stabilno stanje organizma, kar označujemo z besedo homeostaza, ki je grškega izvora. Vendar moramo vodo piti postopoma. S pretiranim pitjem velikih količin vode naenkrat lahko začnemo iz telesa izpirati vodotopne vitamine in minerale. In tako spet porušimo razmerje. Že če manjka en sam mineral, procesi v telesu ne morejo pravilno potekati in se slabo počutimo.
Na primer, če nam pade koncentracija kalcijevih ionov, začnejo celice propadati. Sprva si telo skuša pomagati tako, da iz kosti črpa kalcij. Telo bo lahko uporabilo kalcij samo takrat, ko bodo zraven tudi cink, magnezij, kalij, mangan, fosfor, žveplo, fluor in silicij. Če pa hočemo obvladati stres, ki ga povzroča tudi vročina, ne bo dovolj samo magnezij, ampak tudi fosfor, kalcij, mangan in kalij. Minerali so namreč med seboj povezani, zato drug brez drugega ne morejo učinkovati.
-
Mnogi bolniki, ki so preboleli hujšo obliko covida-19 in so bili nekaj časa v bolnišnici, imajo določen čas po preboleli bolezni še težave z dihanjem in tudi spremenjen glas ter težave pri hranjenju, pitju in požiranju.
Ker bolniki hitro postanejo zadihani, jim to povzroči tesnobo, ki lahko težave z dihanjem še poslabša. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije svetujejo, da ostanete mirni in se naučite obvladovati težko dihanje. Opravke začenjajte počasi, tako se bo dihalna stiska zmanjšala. Medtem pa si lahko pomagate z naslednjimi tehnikami:
Živila z izboljšano hranilno sestavo
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS je v sodelovanju z Mercatorjem pripravila novo kampanjo, s katero želi potrošnike spodbuditi k nakupovanju živil izboljšane hranilne sestave. Živila z manj sladkorja, soli in maščob ter z več prehranskimi vlakninami, vitamini in minerali so vse bolj dostopna, zanimanje za izdelke uravnotežene prehrane pa je največ pri mlajši generaciji. V zadnjem letu se je v času epidemije covida-19 povečalo povpraševanje po izdelkih uravnotežene prehrane, spremenil se je tudi način prehranjevanja, saj so ljudje več kuhali doma in se tudi bolj posvečali sestavi jedilnika.
Število primerov mišje mrzlice narašča
Zdravje kratke
Zdravniki infektologi letos obravnavajo veliko primerov okužb z mišjo mrzlico, veliko več kot prejšnja leta. Miši, rovke ali podgane lahko prenašajo hantavirus, ki povzroča hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (HMRS), ljudje pa se okužimo z vdihavanjem virusov iz izločkov (slina, seč, iztrebki), s katerimi je okuženo okolje, hrana ali voda.
Prvi znaki se pojavijo običajno po nekaj dneh, pogosto šele dva do štiri tedne po okužbi. Podobni so znakom okužbe z novim koronavirusom: nenadno se pojavi vročina, mrzlica, močan glavobol ter bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Tem se pridružijo še motnje vida, težave pri izločanju urina, slabo počutje in povišana telesna temperatura, očesne veznice so močno pordele, oboleli pa je v obraz rdeč, kot bi ga ožgalo sonce. Pri težji obliki oziroma zapletih pride do hitrega padca krvnega tlaka, motenj zavesti, krčev, odpovedi ledvic, krvavitev ali celo smrti.
-
Ribe so izredno pomemben vir človekove prehrane. A Slovenci pojemo letno le okrog 11 kilogramov rib na prebivalca, ugotavlja New Economics Foundation, ki spremlja uživanje rib v državah Evropske unije. Evropsko povprečje uživanja rib je dvakrat višje.
Najbolj zdrave in hranilne so manjše morske ribe (sardela, sardon, skuša, brancin, orada, cipelj, mol, ribon, špar, škarpina, tudi tuna, morski list, kovač, losos ...) kot tudi sladkovodne ribe (postrv, lipan, sulec, smuč, klen, som, krap, ščuka, jegulja, belica ...). Vse lahko dobimo v ribarnicah.
Cepiva so temeljito preizkušena
Množično cepljenje je edini način, da se epidemija covida-19 konča brez množične umrljivosti in invalidnosti prebivalstva, pozivajo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije. Zaupati moramo zdravnikom, da bodo s primerno skrbjo za ljudi s povečanim tveganjem zapletov zaradi cepljenja znižali pojavnost zapletov na najnižjo mogočo mero.
Strokovnjaki posvečajo razvoju cepiv izjemno pozornost. Preizkušanje novih cepiv poteka v petih fazah. Najprej začnejo cepivo raziskovati s predkliničnimi poskusi na živalih, kjer skušajo ugotoviti, ali povzroča imunski odziv organizma.
Telemedicina pomaga pri samozdravljenju
Med pandemijo koronavirusa se je pokazalo, kako pomemben je dobro urejen dostop do zdravstvenih storitev tudi v času izrednih razmer. Pokazalo se je tudi, kako pomembne so zdravstvene storitve na daljavo. Bolnikom ni treba prihajati na pregled v zdravstveno ustanovo, kljub temu pa njihovo zdravstveno stanje doma redno spremlja osebje s pomočjo sodobne tehnologije. Tovrstni pristop se tudi pri nas vse bolj uveljavlja, v zadnjem letu so ga deležni tudi nekateri bolniki s koronavirusno boleznijo, ki prebolevajo bolezen v domačem okolju.
-
Vsaj 150 minut »miganja« na teden
V vseh življenjskih obdobjih je treba skrbeti za zadostno količino gibanja. Ta namreč vpliva na telesno in duševno zdravje, posledično pa tudi na kakovost življenja. Prav tako pa gibanje zmanjšuje možnost obolenj za katero od kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in rak.
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije odrasli potrebujemo za krepitev in ohranjanje zdravja vsaj 150 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti na teden, ki jo lahko nadomestimo s 75 minutami visokointenzivne aerobne vadbe. Enak učinek dosežemo z zmerno telesno dejavnostjo po 30 minut vsaj pet dni v tednu ali pa visokointenzivno dejavnostjo po 25 minut vsaj tri dni v tednu. Lahko pa kombiniramo dejavnost obeh intenzivnosti. Predvsem pa strokovnjaki priporočajo, da čim manj sedimo oziroma čas sedenja pogosto prekinjamo.
Nad glivice takoj, ko jih zaznamo
Glivice so izjemno trdovraten zajedavec, in ko jih enkrat staknemo, se jih zlahka ne znebimo. Še huje je, če jih ne začnemo uničevati takoj, ko jih opazimo. Navadno jih najprej opazimo na palcu na nogi, in če jih ne začnemo takoj uničevati, se hitro širijo tudi na druge prste in nohte.
Pojavijo se lahko zaradi ponavljajočih se mikropoškodb na prstih, dolgotrajnih športnih aktivnosti, jemanja določenih zdravil, ki zmanjšujejo imunski odziv, pa tudi zaradi težkih poškodb in bolezni. Prav tako pa na pojav glivic vpliva tudi tesna in nekakovostna obutev, še posebno takšna, v kateri koža ne diha, pa tudi zanemarjeni ali narobe striženi nohti. Še posebej so nevarne za starejše ljudi, saj so z leti zaradi slabitve imunskega sistema dovzetnejši za glivice, prav tako za športnike in vse, ki večino časa nosijo nepredušno obutev.
-
Ledvični kamni so drobne kristalne tvorbe različnih velikosti, ki nastanejo v sečilih. Če gre za zelo majhne kamne (ledvični pesek), običajno ne povzročajo težav. Ob večjih ledvičnih kamnih pa se pojavijo zelo neprijetni simptomi.
Ledvični kamni nastanejo, ko minerali ali soli v prenasičenem seču kristalizirajo, običajno zaradi spleta različnih dejavnikov – presnovnih motenj, dehidracije (zlasti v poletnih mesecih), kronične okužbe sečil, prehrane, bogate s proteini, oviranega prehoda sečil in genske pogojenosti. S težavami z ledvičnimi kamni se srečuje pet do 12 odstotkov ljudi, pogostejši pa so pri moških. Kamni se lahko razvijejo že v nekaj tednih ali mesecih. V nekaterih primerih ne povzročajo bolečin in jih najpogosteje odkrijejo naključno ob preiskavah drugih...
