Težko oprijemljiva in še pred desetimi leti po krivici označena kot namišljena bolezen. Pa vendar otežuje življenje nekaterim posameznikom. Fibromialgija oziroma kronična utrujenost. Je nadležna bolezen, ki jo spremljajo nepojasnjene bolečine, pogosta utrujenost in nespečnost. Zdravljenje? Z različnimi pristopi, pri katerih naj bi sodelovali tako revmatolog, ortoped, nevrolog, in če je treba, tudi psiholog.

Lahko rečemo, da je bolezen svojo definicijo dobila v letu 2004, ko so v medicini resno pristopili k težavi. Sindrom fibromialgije (FM) je obolenje, ki je simptomatsko (verjetno pa tudi vzročno) zelo podobno bolezni SKU (sindromu kronične utrujenosti), zato ju celo strokovnjaki včasih težko razlikujejo. Lahko pa se pri bolniku pojavljata obe obolenji hkrati. Natančneje je fibromialgija opredeljena kot kronični mišično-skeletni sindrom, za katerega so značilni prisotnost nepojasnjene, široko razširjene bolečine ali zbadanja (ki se pogosto začne pojavljati najprej v ramenih ali vratu, kasneje pa postane bolj splošna), nenehna utrujenost, splošna jutranja otrdelost, spanec, po katerem nismo spočiti, in številne boleče točke v mišicah. Pacienti po navadi rečejo, da »jih vse boli« in težko določijo boleče mesto.

Stopala opravljajo zahtevno in pomembno delo. Odpočijemo si jih lahko le ponoči, ko jih ne obremenjujemo z gibanjem in težo – tako s svojo kot tudi z vsem, kar imamo na sebi ali v rokah. Da bi nam stopala dolgo dobro služila, jih moramo negovati in ščititi z obuvalom. Za izbiro čevljev si je treba vzeti čas, sploh če imamo zdravstvene težave.

Seveda smo vsi radi lepo obuti, vendar bi morali dati prednost zdravju, udobju in stabilnosti oziroma varnosti pred eleganco in modnimi smernicami. Strokovnjaki ženskam odsvetujejo dolgotrajno nošenje visokih pet, obujejo naj jih le za posebne priložnosti in za krajši čas, najvišja še varna in za noge zdrava višina je štiri centimetre. Prav tako niso primerni čevlji z ozkim sprednjim delom – tudi za te ortopedi, fiziatri ter ortotiki in protetiki svetujejo čim krajši čas nošenja. Primerna obutev za vsak dan je mehka, udobna, spredaj široka, z nizko peto, najbolje usnjena, a to ni nujno. Če se nam noga rada zvrača, je dobro, da je sredinski del podplata nekoliko izbočen. Če je podplat raven, si lahko kupimo serijsko narejen vložek ali si ga damo narediti po meri.

Vsakega od nas je že kdaj pičil komar, opeklo sonce, presenetili prehlad, prebavne težave, glavobol ali pa smo se pri rezanju kruha urezali v prst. Pri večjih nesrečah in boleznih je treba vsekakor k zdravniku, pri manjših nezgodah pa si lahko pomagamo sami, če znamo in imamo pri roki najnujnejše v domači lekarni.

Vsekakor si doma ni priporočljivo ustvariti prevelikih zalog zdravil, ker tista, ki jim poteče rok trajanja, niso več uporabna, zato jih je treba zavreči. Vsaj enkrat letno je dobro pregledati vse, kar hranimo v domači lekarni. O tem, kaj v njej imeti in kako si pomagati ob manjših poletnih nezgodah, smo se pogovarjali s prim. Jano Govc Eržen, dr. med., specialistko družinske medicine in nacionalno koordinatorko za preventivo odraslih, iz Celja.

Kako lepo nam zadiši vrtnica, kako prijetno nas objame vonj kave, koliko lepih spominov v nas prebudi vonj parfuma, ki ga je uporabljala nam draga oseba ... Prijetni vonji nas razveseljujejo, drugi vonji pa so človeka že od nekdaj predvsem opozarjali. Zato ob sumljivih situacijah rečemo, da tukaj nekaj smrdi. Voh se nam zdi sam po sebi umeven, zato mu niti ne posvečamo posebne pozornosti in se ne vprašamo, kako bi bilo, če razkošja vonjav ne bi mogli več zaznati. Kako pomemben je voh, spoznamo šele, ko ga izgubimo.

Prihaja čas dopustov in načrtovanega časa zase ter za svojo družino. Ob tem najprej pomislimo na to, da nam ne bo treba narediti določenih stvari oziroma se za kaj truditi ter da imamo dovolj časa in se nam nikamor ne mudi. Pa lahko dosežemo tudi notranjo umirjenost in občutek energije, veselja in optimizma?

Počitnice so namenjene spremembi, zato je priporočljivo, da je ta čas drugačen od preostalih dni v letu. Ne samo tako, da imajo dnevi manj jasno strukturo in je dnevna rutina največkrat drugačna. Tako bomo na primer kasneje vstajali in hodili spat ter si privoščili kakšno razvado več.

Kvinoja, amarant, kamut, bulgur – le kaj so to? Le kaj je kuskus in kako uporabljamo proseno kašo? Kaj sploh je žitna kaša in kako jo spremenimo v okusno jed?

 Zgodovinarji trdijo, da so bila žita prve rastline, ki jih je človek začel gojiti po obdobju nabiralništva in lova. S počasno in dolgotrajno selekcijo je pridobil pšenično seme, ki ga je že pred 6000 leti znal streti v moko in iz nje oblikovati testo. Do pšeničnega kruha, kot ga poznamo danes, je sicer preteklo več tisočletij, čeprav lahko tudi iz katere koli druge moke in malo vode že dobimo testo, ki ga spečemo v preprost nekvašeni mlinec in je še danes poglavitna hrana številnih ljudstev.

Ste že preverili, ali so kopalke, ki jih imate doma, še uporabne: dovolj velike, prožne, barva še ni obledela? Če je čas za nakup novih, poiščite model, ki se vam bo odlično prilegal, dajal ustrezno oporo in v katerem se boste dobro počutili.

V pomoč naj vam bo nekaj nasvetov:

- Izberite model ali znamko kopalk, ki jo že poznate in ustreza vašemu slogu oblačenja.

- Upoštevajte, kaj morate na postavi poudariti in kaj skriti. Z izbiro različnih modelov modrčkov in hlačk si lahko sami ustvarite najboljšo kombinacijo.

Kronična venska bolezen velja za eno od najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni. Zanjo so značilne otekle, boleče in težke noge, težave pa povzroča kar 80 odstotkom odraslih, zlasti starejšim od 60 let. Ženske zbolijo veliko pogosteje kot moški.

Na nastanek te bolezni, ki ji pogovorno pravimo tudi krčne žile, vplivajo dednost, spol, starost in debelost, drugi dejavniki tveganja so še nosečnost, vročina, kajenje in dolgotrajno stanje ali sedenje ter premalo gibanja. Kronična venska bolezen prizadene največ prebivalcev zahodnega dela sveta, kar kaže na povezavo s pogosto nezdravim načinom življenja, ki ne omogoča dovolj prostega časa, zdrave prehrane in gibanja. Na nekatere pomembne dejavnike, kot so spol, starost in družinska obremenjenost, ne moremo vplivati, je pa veliko takšnih, na katere lahko, na primer odpravimo odvečne kilograme, postanemo telesno dejavni in prenehamo kaditi. Strokovnjaki so opravili veliko raziskav in vsi se strinjajo, da je najpomembnejše zgodaj odkriti bolezen in jo čim prej začeti zdraviti, saj lahko tako preprečimo njeno napredovanje. Če je ne zdravimo, lahko bistveno vpliva na kakovost življenja.

Dvojne vaje za naše skupno poletje pomenijo, da jih bo treba izvesti drugo za drugo. Le tako bo učinek optimalen. Izkušnje s predstavljenimi vajami kažejo tudi to, da je priporočljivo in smiselno vaje izvesti v opisanem vrstnem redu.

Princip »napni/obremeni in sprosti« je izhodišče, ki zagotavlja varnost in dober občutek ter osebni napredek. Vaje v kvadratkih so »napni/obremeni«, vaje v krogcih pa pomenijo »razbremeni«. Vsako vajo izvajajte le toliko časa, dokler se počutite dobro, sproščeno in lahko vmes ves čas enakomerno dihate skozi nos. Če vam katera od vaj dela preglavice ali je pretežka, jo enostavno izpustite. Vse vaje razen šeste je mogoče prilagoditi in jih delati tudi sede. Bodite ustvarjalni in dobre volje.