Staranje je naraven fiziološki proces, na katerega lahko delno vplivamo z načinom življenja. Že v antičnih časih so iskali vodnjak večne mladosti, zadnje desetletje pa se znanost še intenzivneje ukvarja s tem, kako omiliti ali upočasniti postopno upadanje zmogljivosti organizma.

Staranje delimo na intrinzično in ekstrinzično. Intrinzično staranje je pravzaprav naša prirojena biološka ura posameznih celic in tkiv, zapisana v t. i. gerontogenih, ekstrinzično pa predstavlja dodatno pospešeno staranje pod vplivom zunanjih dejavnikov, predvsem različnih okoljskih strupov, UV-sevanja, kroničnega negativnega stresa, prekomernega pitja alkohola in kajenja. Z zdravim načinom življenja vplivamo predvsem na ekstrinzično staranje.

Jagode kot prvo vigredno sadje, kot so včasih rekli, dozorijo tedaj, ko se rojevajo spomladanske romantične ljubezni. Sledijo jim češnje, ki so prav tako zapeljivi rdeči drobižki, in vsaj jaz se jim ne morem nikoli odreči. In še preden se jih do sitega najemo, nas razveselijo borovnice. Vsako od teh vrst sadja prihaja torej ob pravem času za potrebe našega telesa.

Izvorna vrsta jagod so divje gozdne jagode, v 14. stoletju pa so jih v Franciji začeli načrtno saditi po vrtovih. A prave vrtne jagode so nastale šele s križanjem z debelimi južnoameriškimi in severnoameriškimi vrstami jagod. So pa manj sočne in aromatične kot gozdne jagode, ki so drobnejše, a imajo sorazmerno več zdravilnih in hranilnih snovi. Gozdne jagode imajo od 80 do 90 odstotkov vode, manj kot odstotek beljakovin in maščob, dobro desetino glukoze, fruktoze in saharoze, nekaj celuloze in pektinov, organskih kislin, največ citronske, vinske in nekaj salicilne kisline, prisotni so tudi ksilitol, nekaj sluzi, čreslovine in barvila.

Za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) je značilno vnetje črevesja oziroma celotne prebavne cevi. Nepoučeni pogosto zamahnejo z roko, češ da samo zaradi pogoste uporabe stranišča pa to res ne more biti kaj hujšega. A ta imunsko pogojena bolezen je še vse kaj drugega kot njen zunanji obraz, saj brez zdravljenja vodi v hude zaplete.

KVČB je skupno ime za dve bolezni: ulcerozni kolitis (vnetje vrhnje plasti debelega črevesa) in crohnovo bolezen, pri kateri lahko vnetje zajame kateri koli del prebavne cevi od ust do zadnjika in vse plasti črevesne stene, mezenterij (del potrebušnice, s katerim je črevesje pripeto na trebušno steno) in bezgavke ob črevesu. Za bolezen so značilni zagoni (poslabšanja) vnetja in različno dolga obdobja remisije (umiritve, zatišja). Kljub zdravljenju – na voljo so štiri skupine zdravil in operacija – je ni mogoče popolnoma odpraviti in obolelega spremlja do konca življenja. Prizadene oba spola, v svetu jo ima pet milijonov ljudi, v Sloveniji približno 7500. Razvije se lahko v vseh življenjskih obdobjih, največkrat pa pri mlajših odraslih, tj. med 15. in 35. letom, vse pogosteje pa tudi pri otrocih.

Znana pričevanja dokazujejo, da je v času stiske najpomembnejše obdržati odprto in zdravo srce ter imeti krepko telo in duha. To je tudi vodilo predstavitve današnjih vaj, ki so na videz običajne in enostavne. Kdor jih bo izvajal natančno po opisu in predano, se bo kmalu prepričal, da je naslov popolnoma ustrezen.     

 Ker poznate že veliko vaj za ogrevanje, je dovolj, da vas opomnim na nujnost rednih dnevnih sprehodov. Najpomembnejše je, da hodite tako hitro, da vsaj nekaj minut zavestno čutite, kako intenzivneje ste pognali kri po žilah in poglobili dihanje. Kdor začne tako hoditi in obenem spremljati reakcije svojega telesa, ta hitro ugotovi, da se med takim sprehodom ne more pogovarjati. Dolžino sprehoda naj si določi vsak sam glede na trenutne zmožnosti. Med postanki je koristno zaokrožiti z vsemi sklepi. Najprej krožite z zapestji in nadaljujte vse do ramen, nato od gležnja do kolkov ter zaokrožite z boki. Med hojo in med izvedbo vaj se trudite, da dihate izključno samo skozi nos. 

Mesec maj je po starem poimenovanju veliki traven, ki se do zdaj še ni izneveril imenu – kljub nekaj mrzlim dnevom. In tako se veselimo nove mlade zelenjave, ki jo znamo koristno uporabiti. Le še nasvet: mlado zelenje čim manj in čim manjkrat kuhajte ali pecite, saj vsebuje številne minerale in vitamine.

Ribji burgerji z mlado špinačo

Za 4 osebe potrebujemo:

600 g pustega ribjega mesa brez kosti in kože (file osliča, postrvi, lososa, tune …)

krepko pest listov mlade špinače

sol, poper

manjšo neškropljeno limono

 V teh dneh nas z vseh strani bombardirajo s slabimi informacijami o žrtvah, epidemiji, ki bo imela hude posledice ne samo za zdravje ljudi, ampak tudi za gospodarstvo, revščino, nepredvidljivost cen v vseh gospodarskih panogah, o posledicah dela na daljavo za službe in šole … Pa še ne moremo se oddahniti, saj smo omejeni ne samo prostorsko, temveč tudi komunikacijsko, predvsem pa čustveno, primanjkuje nam objema, dotika in pristnega stiska roke … Da, v teh dneh je kar težko ostati pozitiven in ne razmišljati o črnih scenarijih in tem, kako težko je živeti v negotovosti!

Prav gotovo se v vaši garderobni omari skrivajo bela bluza ali srajca (lahko je seveda kakšen drug odtenek) ter različni tanjši šali oziroma rute. Z različnimi načini zavezovanja lahko še tako enostavno oblačilo spremenite v nekaj posebnega – tako za vsak dan kot tudi za kakšno posebno priložnost.                                    

Izberite tanjši, ožji šal ali ruto iz tkanine, ki lepo pade in ne drsi. Morda boste potrebovali kakšno vajo več, da boste postali spretnejši pri zavezovanju. Svetujem vam, da preizkusite različne tkanine, in morda vam uspe nekaj povsem drugačnega. Bodite pozorni pri izbiri barve, saj je še kako pomembno, da vam pristaja.

V zadnjih desetletjih je nekaj raziskav nakazalo, da vsesplošno pomanjkanje vitamina D med prebivalstvom ne vpliva slabo le na zdravje okostja, ampak morda tudi na razvoj številnih bolezni – med drugim srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, avtoimunskih bolezni, raka in bolezni kože.

Največ vitamina D (Vitamin D₃ ali holekalciferol) nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Na območju Slovenije lahko v koži »vitamin sonca« učinkovito nastaja le od začetka aprila do konca septembra. Vitaminski presežek sicer shranimo (v maščobah) za zimo, a njegova lanska zaloga je zdaj gotovo že skopnela.

Pandemija bolezni covid-19 vsak dan bolj razgalja stanje zdravstvenih sistemov v evropskih državah, kaže pa tudi rezultate (ne)sodelovanja med zdravstvenimi strokovnjaki in politiki, ki odločajo, in njihov odnos do prebivalstva. Kaj smo se naučili do zdaj?  

Kitajska je obvestila razviti svet o nevarni epidemiji že 1. januarja 2020. Strokovna javnost v Evropi se ni odzvala. Opozorila Kitajcev, da gre za smrtno nevarno bolezen, niso zalegla. Tu so zatajile skoraj vse nacionalne epidemiološke službe. Prvega bolnika so dobili v Italiji in Nemčiji že konec januarja iz Kitajske. Natančni Nemci so ga odkrili in primerno izolirali, Italijani so ga spregledali. Množični turizem je epidemijam odprl pot. Evropski epidemiologi so pozabili na počitnice in smučarje.