Zdaj ste verjetno že ugotovili, da so članki zasnovani tako, da vadbo začetnikov in tudi zelo naprednih rekreativcev postopno nadgrajujemo. Drugačne življenjske in vadbene okoliščine narekujejo sprotna prilagajanja in spremembe. Tako je poskrbljeno za osebno napredovanje čisto vseh. Tretja vaja iz prejšnje številke je danes izhodiščna za prvo in je namenjena vsem.    

Za ogrevanje bi bilo najbolje, da ponovite vaje iz prejšnjih dveh ali vsaj zadnje številke Vzajemnosti.

Roke, celo telo, danes še posebej noge bodo močnejše s pravilnim vstajanjem s stola (slike 1, 1a, 1b in 1c). Kot je prikazano na fotografijah, so stopala rahlo narazen in čvrsto v stiku s tlemi. Sedalo stola naj bo čim bolj kompaktno, trdno in ne previsoko.

 V začetku novembra na vsakem koraku slišimo o martinovi gosi. Če bi sledili medijskim reklamam in prepričevanju trgovcev, bi nas moralo biti skoraj sram, če za martinovo ne kupimo gosi in si je ne spečeno skupaj z mlinci. A ta »trgovski praznik« je bil k nam uvožen. Martinovo namreč ni nikakršen državni ali cerkveni praznik, a vse bolj postaja ljudski praznik.

Izvor je najti v štoriji o sv. Martinu, ki se je zaradi skromnosti pred imenovanjem za škofa v četrtem stoletju skril med gosi, a so ga z glasnim gaganjem izdale. Tradicionalno so pred desetletji za počastitev spremembe mošta v vino pekli gos samo na ozkem območju Slovenije, kjer se je v davnih časih v naše ozemlje zajedalo Panonsko morje in tudi gojijo vinsko trto. Tako so martinovo gos poznali v nižinskih predelih Prekmurja in Prlekiji, južneje pa v spodnjem Posavju, v okolici Brežic, Krškega in Kostanjevice na Krki. Tudi tam vsi niso imeli gosi, le premožnejše kmetije, drugi so gojili race in kokoši. In v lonec so dali, kar so pač imeli.

Osteoporoza je tiha in nevidna bolezen, ki pa ima lahko hude posledice. Pogosto je namreč vzrok za zlome, ki omejujejo gibanje, vodijo v izgubo samostojnosti ali celo v invalidnost. Zlom zaradi krhkih kosti med starejšimi od 50 let vsaj enkrat v življenju doživi vsaka tretja ženska in vsak šesti moški.

Osteoporozo ima pri nas 5,4 odstotka prebivalcev (100.000 žensk in 25.000 moških), a v prihodnjih letih se bodo zaradi staranja prebivalstva številke zvišale, smo slišali ob letošnjem svetovnem dnevu osteoporoze. Vendar pa zdravniki ocenjujejo, da je brez diagnoze, torej tudi brez zdravljenja, kar približno 60 odstotkov bolnikov. Pogosto niti ne vedo, da imajo osteoporozo, dogaja se celo, da ženska šele na pregledu ugotovi, da se ji je telesna višina zmanjšala za kar nekaj centimetrov.

Za bolnike s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) veljajo zaradi koronavirusa zelo stroga priporočila. Vseeno pa je zelo pomembno, da ostanejo gibalno aktivni, da se njihovo primarno zdravstveno stanje ne poslabša ter da ohranijo dobro kondicijo in imunski sistem.

Vadijo naj vsaj trikrat tedensko, še bolje pa je, če lahko vadijo vsak dan, pri čemer lahko tip vadbe spreminjajo. Vadba naj bo raznolika, zato je lahko tudi intenzivnost različna. Bolniki s KOPB imajo nizko največjo zmogljivost zaradi bolezenskih omejitev pri izmenjavi plinov v pljučih, zaradi česar je srednja ali visoka intenzivnost zanje primerljiva z nizko intenzivnostjo zdravih. Velja tudi, da lahko visoko intenzivno vadijo le nekaj sekund, ne nekaj minut. Cilj vadbe bolnikov s KOPB je namreč predvsem vplivati na zmogljivost dihalnega sistema. Skupni čas trajanja vadbe naj bo 30 minut, lahko je razdeljen tudi na več etap poljubnega trajanja. Pred vadbo se je treba dobro ogreti, po končani vadbi pa umiriti in ohladiti.

Z jedmi iz koruznega zdroba so si ljudje od nekdaj nadomeščali kruh. Meščani in premožnejši so jedli večinoma nežno belo polento, revnejši grobo rumeno. Poznamo namreč več kot 200 sort koruze z zelo pestrim izborom barv koruznih zrn – od mlečno belih pa vse do rdečkasto rjavih. Koruza z rdečkasto rjavimi zrni se ponaša z izjemno pestrim izborom hranil v primerjavi s koruzo z belimi zrni.

 V naše kraje so polento najverjetneje zanesli iz Furlanije, od koder se je razširila na ves alpski svet in še dlje. V Romuniji je znana podobna jed iz koruze z imenom mamaliga, v angleško govorečih krajih pa cornmeal mush. Polento radi ponudimo toplo z mlekom za zajtrk ali večerjo ali kot prilogo h golažu za kosilo. Ohlajena se strdi, da jo narezano na rezine uporabimo za kanapeje, jo v ponvi popečemo z jajcem, sirom, zelenjavo, slanino. Popečene kocke polente so lahko celo topel dodatek k radičevi ali regratovi solati. V starih časih so polento kuhali v kotličku nad ognjem, danes to naredimo preprosto v loncu na štedilniku.

Ali poznate Slončka Fala? Ljubitelji domačega kruha in strastni peki si peko odličnih kvašenih izdelkov brez njegove pomoči težko predstavljate. Letos je dopolnil 100 let in bo praznoval z domačimi pekovskimi mojstri. Če ste med njimi, vas vabi, da se udeležite natečaja NAJ FALA KRUH 2020, kjer bodo izbirali najboljši kruh v treh kategorijah – pšenični kruh, mešani kruh in kruh posebnih vrst. Letos bodo podelili tudi prav posebno nagrado za najboljši kruh – Fala stoletnik. Izbor bo vodil Miha Deželak, vse kruhe, ki bodo kandidirali za naziv NAJ FALA KRUH 2020, pa bodo tudi letos podarili Humanitarnemu društvu Hrana za življenje – Food for Life, ki jih bo razdelilo med socialno ogrožene družine.

Jesen je tu in prav je, da imamo noge vedno suhe in tople. Izbiri ustrezne obutve posvetimo več časa, saj še vedno velja, da slabo oblikovana obutev škoduje zdravju celotnega telesa in ima lahko daljnosežne posledice.

Klasični salonarji so vedno modni in elegantni, tudi če so širše oblike. Letošnji so udobnejši in imajo širšo in stabilnejšo peto. Izbirate lahko celo med dvema višinama pet. Pazite na odprtost čevlja, saj je pomembno, da se vam popolnoma prilega in vam tako omogoča udobnejšo hojo brez sezuvanja.