Življenje z osebo, ki ima demenco, 2. del

Dokler se je hči oklepala mame, kot jo je poznala iz preteklosti, ni živela v sedanjosti. Z mislimi se je vračala nazaj, ko je bila mama še zdrava in polna energije. Dokler je bila usmerjena v preteklost, ni bilo pričakovati ustreznega in racionalnega odziva v sedanjosti.

Hčeri so čustva zameglila presojo in jo pahnila v delovanje iz obupa. Počutila se je kot neveden otrok. Vse je šlo narobe, ni se znala odzvati, počutila se je nemočno. Čutila je, da mamo izgublja. Ne fizično, saj je bila ves čas prisotna. Izgubljala je osebo, ki jo je cenila, imela rada. Izgubljala je prijetnega sogovornika, tolažnika in predvsem osebo, ki ji je bila vse življenje najbolj naklonjena. Občutek nemoči in izgubljanje drage osebe sta jo žalostila in obenem jezila. Zdaj mama ni več zmogla vračati čustev.

 Prepustimo se norčavim šegam in si privoščimo pustno hrano. Komur se zdi priprava domačih krofov preveč zamudna, naj se loti ocvrtih jabolk, ali pa si za spretnostni izziv zamisli ocvrti sladoled.

Svinjska rebrca s pečenim krompirjem

Za 6 oseb potrebujemo:

1,5 kg svinjskih rebrc

timijan, rožmarin, sol, poper, žlico gorčice s semeni

6 krompirjev

2 glavici česna

Priprava: Meso vzamemo iz hladilnika pol ure pred peko, da se ogreje na sobno temperaturo. Timijan osmukamo z vejic, rožmarin sesekljamo in oboje pomešamo s soljo, poprom in gorčico. S tem začinimo kose mesa in jih položimo v pekač. Pečico vklopimo na 180 stopinj.

Čeprav se o škodljivosti kajenja največ govori 31. januarja (dan brez cigarete), 4. februarja (svetovni dan boja proti raku) in 31. maja (svetovni dan brez tobaka), vladne in nevladne organizacije vse leto poudarjajo pomen in koristi prenehanja kajenja. Zaradi bolezni, ki jih povzroča tobak, namreč umre največ ljudi.

Število kadilcev in smrti zaradi posledic kajenja se sicer počasi zmanjšuje, k čemur pripomoreta tako ozaveščanje kot zakonodaja, še vedno pa vsako leto umre več kot osem milijonov ljudi (približno 900.000 zaradi pasivnega kajenja), v Sloveniji okoli 3000. »Raziskave kažejo, da so zasvojenostim hitro izpostavljeni že otroci ali mladostniki. Tobak pa največji davek terja med delovno aktivnimi ljudmi, starimi od 30 do 59 let. Pri nas je raba tobaka vodilni dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt in za izgubljena zdrava leta življenja,« pravi Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK). Žal v Sloveniji še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec. Zdravju škodljive so tudi elektronske cigarete, vodne pipe in brezdimni tobačni izdelki (tobak za oralno uporabo, tobak za žvečenje in njuhanje).

Naša družba in način življenja se v zadnjem času hitro spreminjata. Nujno je vseživljenjsko učenje, učiti se moramo, kako živeti na drugačen način, kako komunicirati z drugimi s pomočjo sodobne tehnologije in kako se znajti v množici različnih, tudi nasprotujočih si informacij.

Učiti se moramo uporabljati tehnologijo, saj dnevno potrebujemo več informacij, kot so jih potrebovale generacije pred nami. Ravno tako se spreminjajo poklici, nekateri iz časa naših babic in dedkov ne obstajajo več, nastajajo pa novi, za katere mogoče niti ne vemo, kaj točno je njihovo področje. Človekovo znanje se dopolnjuje z umetno inteligenco, človekova čutila nadgrajujejo roboti (v medicini, tehniki …). Tako kot so zahteve po storilnosti vedno večje, pa nam tudi čas teče vse hitreje. In nam ga zmanjkuje. Postajamo tudi bitja z vedno več potrebami. Potrošniška družba naraščajoče potrebe s pridom izkorišča za vedno nove izdelke in storitve.

Prav je, da se kljub dežju odpravimo v naravo, le prava oblačila in obutev je treba izbrati. Oblačila naj bodo vodoodporna in imeti morajo kapuco, da z njo lahko zaščitimo glavo. Suha glava in noge so prvi pogoj, da ne staknemo kakšnega nepotrebnega prehlada.

Gumijasti škornji so bili včasih namenjeni otrokom ali športom, kot sta lov in ribolov. Danes pa jih obujejo tudi dame, ki imajo rade modo in sodobno oblačenje. Z veliko mero okusa so izdelani iz vodoodpornih materialov v različnih barvah in vzorcih, poleg vsega pa so še praktični. Izberite velikost in obliko, ki vam omogočata udobno obuvanje in sezuvanje. Številka, večja kot jo po navadi nosite, omogoča, da obujete vanje debelejše nogavice, ki vam zagotavljajo toploto. Če pa izberete take z notranjo podlogo, ste našli optimalno rešitev.

Ljubitelji repe pravijo, da je repa v Sloveniji močno zapostavljena, večno v senci zelja. Toda sloves »večno druge« ima čisto po nepotrebnem, saj je hranilno bogata in polna zdravilnih snovi; vsega ima celo več kot zelje. Predvsem pa vsebuje žveplove spojine, vitamin K1 in kalcij. 

Repa (lat. Brassica rapa) je bila poglavitna hrana, vse dokler nismo spoznali krompirja. Vrste repe se razlikujejo po obliki in barvi, najpogostejši sta poletna in strniščna repa. A vse različice imajo značilen sladek in rahlo pekoč okus. Svežo mlado repo uživamo do sredine jeseni, skisano pa vse leto.

Sprehod, med katerim je v hladnejših dneh kljub prijetnim sončnim žarkom priporočljivo dihati le skozi nos, popestrimo z enostavnimi in varnimi vajami. Z njimi lahko pošteno dodatno ogrejemo, razgibamo in okrepimo telo. Vaje so primerne za vse starosti. Če prvi dve vaji med hojo naredite še nekajkrat, sprehod postane že pravi trening za krepitev nog tudi za tiste, ki redno trenirate.

Preden začnete izvajati vaje, telo ogrejte s hojo do te stopnje, da v celem telesu čutite in z lahkoto ohranjate prijetno toploto. Priporočam, da si v hladnejših dneh za počasno ogrevanje vzamete več časa, da je hoja malce počasnejša in več časa posvetite prijetnemu, umirjenemu dihanju skozi nos. Tako boste lahko začutili, kako se zrak počasi segreva in ogret prihaja v pljuča. Če imate pri dihanju med hojo še vedno občutek, da v pljuča prihaja hladen zrak, lahko uporabite šal, da z njim preprečite neposreden vdor mrzlega zraka. Najbolje pa je, da hitrost hoje in gibanja popolnoma prilagodite opisanemu dihanju in ohranjanju toplote.

 Naglušnost je tiha spremljevalka veliko ljudi, zlasti starejših. K sreči je mogoče s slušnim aparatom sluh izboljšati in tako omogočiti boljše razumevanje govora. A pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije opozarjajo, da je zaradi protikoronskih ukrepov zelo oteženo sporazumevanje naglušnih, zato so marsikateri v veliki stiski.  

Dokler nam sluh dobro služi, se z njim ne ukvarjamo, saj ga imamo za samoumevnega. Šele ko začne nagajati komu od bližnjih ali nam samim, se zavemo, kako pomemben je. »Sluh je temelj komunikacije, tvorjenja in razvijanja medčloveških odnosov. Omogoča nam izražanje želja in potreb, socialno afirmacijo, profesionalno delovanje, vključevanje v družbo, po drugi strani pa nam omogoča, da slišimo, razumemo in odgovorimo na potrebe, želje, zahteve, stališča drugih,« pojasnjuje izr. prof. dr. Saba Battelino, dr. med., specialistka otorinolaringologinja, s Klinike za ORL in CFK Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Da slabo slišimo, ne opazijo le drugi, temveč zelo hitro opazimo tudi sami, vendar je priznanje tega odvisno od posameznika in njegove odgovornosti do sebe in drugih, pravi vodja avdiološke in otokirurške dejavnosti na kliniki.