Če tudi za vas velja, da ni kosila brez krompirja ali pa ste že siti praženega, vam ponujam ideje za popestritev jedilnika. In še kupček »krompirjevih« nasvetov.

Krompir smo v Evropi začeli uživati sorazmerno pozno, in sicer šele v 18. stoletju, a se je hitro razširil, saj ga je bilo enostavno gojiti, in ker je bil okusen ter hranljiv, je zelo kmalu postal osnovna hrana. Ko ga je v 19. stoletju napadla krompirjeva plesen in za več let uničila pridelek, je to povzročilo hudo lakoto.  

Krompir je hranljivo in izjemno vsestransko živilo. Uporabljamo ga za sladice, priloge, glavne jedi, solate in celo kruh. Poznamo več kot 3000 sort, a niso vse primerne za vse jedi. Na splošno velja, da čvrstejše in zgodnejše sorte krompirja vsebujejo manj škroba, zato so primernejše za pečenje, cvrtje in solate, poznejše sorte pa navadno vsebujejo več škroba in so uporabne predvsem za kuhanje, pireje in sladice. Kifeljčar je torej res imeniten pečen, njoki pa bodo odlični iz poznega jesenskega krompirja. 

Srce je vedno v pogonu, zato potrebuje veliko energije, hranilnih snovi in kisika, da lahko dela. Kot vse telo in organi je tudi srce sestavljeno iz celic. V vsaki telesni celici je okrog tisoč mitohondrijev, kjer nastaja energija. Znanstveniki so ugotovili, da se z napačno prehrano zmanjša število mitohondrijev in ribosomov v celicah, tudi v srcu. Posledica je srčno popuščanje.

Srce nenehno potrebuje približno 70 različnih snovi – od aminokislin, glukoze, nenasičenih maščobnih kislin, vitaminov in mineralov do encimov in hormonov. Najbolj pa srcu škodijo opuščanje zajtrka, ocvrta živila, hidrogenirane transmaščobne kisline, pretirano soljenje, vidna maščoba v mesu, kajenje.

Zlomi, grba in izrazito zmanjšanje telesne višine so še pred dobrimi tridesetimi leti veljali za povsem običajne sopotnike staranja. Osteoporoza takrat še ni bila opredeljena kot bolezen, ampak kot stanje starih žensk, pravi Duša Hlade Zore, predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije (ZDBOS). Z uvedbo naprav za merjenje kostne gostote pa se je pogled na bolezen poroznih, luknjičastih ter zato krhkih in lomljivih kosti korenito spremenil. K prepoznavnosti bolezni je veliko pripomogla tudi zveza, ki se trudi doseči, da bi bili vsi z dejavniki tveganja za osteoporozo upravičeni do brezplačnega merjenja mineralne kostne gostote.

Sir so poznali že pred 5000 leti, kolikor je verjeti zgodovinarjem. Naključno so ga našli v želodčkih mladih živali, ki so pred zakolom sesale mleko. Kadar so mleko shranili v mehove iz živalskih želodcev, se je mleko prav tako sesirilo, saj so vanj prehajali encimi tkiva priročne »vrečke«.

Želodčni encimi sesalcev namreč razgradijo beljakovine mleka, kar povzroči njegovo koagulacijo, ki je ključna za pridobivanje sira. Dobili so nekaj, kar je bilo okusno in v primerjavi z mlekom obstojnejše. Kasneje so mleku zavestno začeli dodajati izlužene encime želodcev telet, kar je v nekoliko prilagojeni obliki v uporabi še danes. Pripravku, s katerim naredimo sir, pravimo sirišče in ga dobimo v obliki tekočine ali prahu. Vedno pogosteje pa se uporablja encim, pridobljen z biotehnologijo.

Izbira oblačil, ki jih nosimo na prehodu med dvema letnima časoma, je včasih pravi izziv. Ne vemo, ali bi že oblekli plašč ali bo dovolj samo debelejša jopa, pulover, ogrinjalo.

Najboljša možnost je plastenje oblačil, ko več tanjših kosov oblečemo drug čez drugega in jih slačimo po potrebi. Izberemo oblačila, ki jih lahko lepo kombiniramo.

V jesenski kolekciji smo našli klasičen suknjič z dvorednim zapenjanjem, takega, ki smo ga nosile že pred leti. Morda ga še imate v omari. Pazite na barvno ujemanje suknjiča z dodatki.

Nadgrajujemo vadbo iz poletne številke. Naš namen je ohranjati in tudi izboljševati vse naše sposobnosti na raven, ki nam omogoča gibko, prijetno ter lahkotno delo in gibanje čez ves dan. Vse vaje so primerne in priporočljive za vse generacije, zadnji povezani vaji pa sta tudi tokrat namenjeni naprednejšim rekreativcem in športnikom.

Hoja in prijetne vaje kroženja z vsemi sklepi, lahko pa tudi vaje, ob katerih začutite, da vam poženejo kri po žilah, so ustrezno ogrevanje za vsakogar. Če vadite z nami in se vaj tudi naučite, pa vam predlagam, da za ogrevanje opravite celotno vadbo iz poletne številke in današnje vaje le dodate, vadbo pa zaključite z zadnjo vajo iz prejšnje številke.

Dejstvo je, da ima kar 65 odstotkov ljudi, starih nad 65 let, eno ali več kroničnih bolezni. Med najpogostejšimi je sladkorna bolezen ali diabetes, ki ji po domače mnogi ljudje še vedno rečejo tudi cukrovka. V razvitih državah, kamor spada tudi Slovenija, je veliko ljudi predebelih, prebivalstvo pa se stara, zato je tudi sladkorne bolezni vse več.

»Starost je le eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja za pojav sladkorne bolezni. Mednje prištevamo še dedno nagnjenost, nezdravo prehranjevanje, debelost ter telesno nedejavnost,« pravi Nika Šatej, dr. med., specialistka splošne medicine, ki dela v ambulanti za sladkorno bolezen ZD Bežigrad v Ljubljani. Ob tem pojasni, da je sladkorna bolezen skupina presnovnih bolezni, za katere je značilna povišana vrednost sladkorja (glukoze) v krvi. Normalna vrednost glukoze na tešče je od 4 do 6 mmol/l. Če je ta vrednost več tednov močno povišana, se pojavijo značilni znaki. To so pogostejše in obilno uriniranje, nočno uriniranje, žeja, prekomerno pitje, hujšanje ob normalnem teku, meglen vid, utrujenost, srbenje spolovila itd.