Z jedmi iz koruznega zdroba so si ljudje od nekdaj nadomeščali kruh. Meščani in premožnejši so jedli večinoma nežno belo polento, revnejši grobo rumeno. Poznamo namreč več kot 200 sort koruze z zelo pestrim izborom barv koruznih zrn – od mlečno belih pa vse do rdečkasto rjavih. Koruza z rdečkasto rjavimi zrni se ponaša z izjemno pestrim izborom hranil v primerjavi s koruzo z belimi zrni.

 V naše kraje so polento najverjetneje zanesli iz Furlanije, od koder se je razširila na ves alpski svet in še dlje. V Romuniji je znana podobna jed iz koruze z imenom mamaliga, v angleško govorečih krajih pa cornmeal mush. Polento radi ponudimo toplo z mlekom za zajtrk ali večerjo ali kot prilogo h golažu za kosilo. Ohlajena se strdi, da jo narezano na rezine uporabimo za kanapeje, jo v ponvi popečemo z jajcem, sirom, zelenjavo, slanino. Popečene kocke polente so lahko celo topel dodatek k radičevi ali regratovi solati. V starih časih so polento kuhali v kotličku nad ognjem, danes to naredimo preprosto v loncu na štedilniku.

Ali poznate Slončka Fala? Ljubitelji domačega kruha in strastni peki si peko odličnih kvašenih izdelkov brez njegove pomoči težko predstavljate. Letos je dopolnil 100 let in bo praznoval z domačimi pekovskimi mojstri. Če ste med njimi, vas vabi, da se udeležite natečaja NAJ FALA KRUH 2020, kjer bodo izbirali najboljši kruh v treh kategorijah – pšenični kruh, mešani kruh in kruh posebnih vrst. Letos bodo podelili tudi prav posebno nagrado za najboljši kruh – Fala stoletnik. Izbor bo vodil Miha Deželak, vse kruhe, ki bodo kandidirali za naziv NAJ FALA KRUH 2020, pa bodo tudi letos podarili Humanitarnemu društvu Hrana za življenje – Food for Life, ki jih bo razdelilo med socialno ogrožene družine.

Jesen je tu in prav je, da imamo noge vedno suhe in tople. Izbiri ustrezne obutve posvetimo več časa, saj še vedno velja, da slabo oblikovana obutev škoduje zdravju celotnega telesa in ima lahko daljnosežne posledice.

Klasični salonarji so vedno modni in elegantni, tudi če so širše oblike. Letošnji so udobnejši in imajo širšo in stabilnejšo peto. Izbirate lahko celo med dvema višinama pet. Pazite na odprtost čevlja, saj je pomembno, da se vam popolnoma prilega in vam tako omogoča udobnejšo hojo brez sezuvanja.

    

Prve tri vaje podpirajo vsako vadbo kot trije močni stebri. Ogrevanje, gibljivost in moč so sestavine vsake dobre vadbe, ki jih je glede na izkušnje dobro upoštevati. In če ob vsem spoštujemo še star slovenski pregovor, ki pravi, kjer je volja, tam je pot, boste vsi zdravi, ki ste se lotili treniranja stoje na glavi, več kot zadovoljni. Preden pa začnete, obvezno ponovite vse vaje iz prejšnje številke.  

Po ponovljenih vajah, ki jih naredite kar se da pozorno, nadaljujte vadbo s pretegovanjem (slika 1). Le-to naj bo v začetku počasno, izjemno nežno in usmerjeno v vse smeri: navzgor, navzdol, naprej, nazaj, desno in levo. Tudi glavo obračajte v smeri pretegovanja, saj s tem razgibate vratno hrbtenico. Zelo pomembno je, da ob pretegovanju dihate skozi nos. Po približno minuti se spočijte s stresanjem celega telesa. Drugo pretegovanje po vrsti nadaljujte hitreje in se po njem spet dobro pretegnite. Tretje pretegovanje pa naj bo močno. To pomeni, da med pretegovanjem začutite vse napete mišice. Tudi komolce in kolena čim bolj iztegnite.

Pri nas obstajajo trije državni presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka – ZORA, DORA in SVIT. Zdravniki si želijo, da bi se na vabilo odzvalo še večje število ljudi. 

Večkrat sem že slišala koga reči, da je vabilo k sodelovanju v programih ZORA, DORA oziroma SVIT zavrgel, saj se boji slabih izvidov. Kako nelogično in kratkovidno! Preventivni presejalni programi so namenjeni ravno zgodnjemu odkrivanju sprememb, nevarnih za zdravje, in uvedbi zdravljenja. Ne pozabimo, da se verjetnost, da bomo zboleli za rakom, veča s starostjo.

Približno 9000 ljudi se pri nas spopada s parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi, saj je za alzheimerjevo boleznijo druga najpogostejša nevrološka motnja. Pojavlja se po 60. letu starosti, pri moških pogosteje kot pri ženskah. Zaradi staranja prebivalstva bo bolnikov vse več, že zdaj pa nimajo vsi enake zdravstvene obravnave, prav tako nimajo zagotovljene obnovitvene rehabilitacije, so na skupni novinarski konferenci poudarili bolniki in nevrologi.

Parkinsonova bolezen pri vsakem bolniku poteka drugače, značilno pa je, da je kronična in neozdravljiva bolezen, da se stanje počasi slabša in večina bolnikov ima sčasoma tako hude motorične težave, da ne morejo samostojno živeti. Veliko bolnikov obišče nevrologa ravno zaradi težav pri gibanju, kot so upočasnjena hoja, težave z ravnotežjem, »vlečenje« ene noge, okorelost, mrtvičenje po eni strani telesa in tresenje, ki je morda najbolj značilen simptom. Vendar pa se bolezen začne že vrsto let prej, in sicer z manj značilnimi znaki. Pogost je nemiren spanec, ko bolnik med spanjem kriči in brca ali tolče z rokami okoli sebe. Pojavijo se spremembe v vedenju in razpoloženju, tesnoba, depresija, zaprtost, motnje pri uriniranju, erektilne motnje, omotice, bolečine v okončinah ali sklepih, izguba voha.

Mnogokrat sem že rekla, da bi morali biti ljudje bolj hvaležni naravi, kot smo, saj vse, kar v njej raste, dozori ravno ob pravem času in z določenim namenom. Zgleden primer te trditve so orehi in lešniki, plodovi jeseni, močno zavarovani s trdo lupino, da zlahka preživijo mraz, sneg in mokroto.

Potrjeni viri govorijo, da so v Sredozemlju poznali in uživali lešnike že pred sedem tisoč leti, nekoliko manj pa orehe, kajti pisni viri jih uvrščajo štiri tisoč let nazaj. In če se vrnem v mladost, so bili za nas, otroke, orehi in lešniki poslastica in morda smo jih več potolkli in sproti pojedli kot pa zbrali v skledi za mamino potico. Enake spomine ima bržkone večina izmed nas.