MARIBOR CENTER

Društvo upokojencev Maribor Center, ki deluje že od leta 1946, domuje pa na Slomškovem trgu 5, spada med najstarejša in s svojimi več kot 1200 člani med najštevilčnejša društva upokojencev v Sloveniji. V društvu deluje trinajst sekcij; dramska, šahovska, kegljaška, zbirateljska, ribiška, izletniška, pevska (ljudske pesmi in ženski komorni zbor), rokodelska, odbojkarska, planinska ter sekciji za bridž in jogo. Po dolgotrajnih zapletih oziroma lanskih spodletelih občnih zborih ima društvo novo vodstvo. Predsednik društva je Anton Krajnc, podpredsednika sta Alojz Klemenčič in Branko Medik, tajnica pa Terezija Razboršek. V društvu načrtujejo ustanovitev sekcij za pikado in pohodništvo ter ustanovitev sklada za sofinanciranje udeležbe na izletih članom z nizkimi pokojninami. (Besedilo in fotografija: Borut Planinšič)

V Laškem so januarja slovesno zaznamovali 15. obletnico Doma starejših Laško, ki deluje pod okriljem družbe Thermana, d. d., in ima koncesijo za izvajanje institucionalnega varstva. V njem živi 165 stanovalcev, od teh jih je 72 povsem odvisnih od pomoči osebja. Še dvanajst uporabnikov je v oskrbovanih stanovanjih, za vse pa skrbi več kot 80 zaposlenih.

Kot pravi vodja doma Janja Podkoritnik Kamenšek, stanovalci živijo v eno-, dvo- in triposteljnih sobah, vsaka pa ima lastno kopalnico, kabelsko televizijo, telefon in klicno napravo. »Sledimo strokovnim smernicam s področja varstva starejših in vpeljujemo tako domače kot tuje primere dobrih praks in koncepte, ki so značilni za domove četrtih generacij,« pove. To pomeni, da se prilagajajo potrebam in željam stanovalcev. »V našem domu deluje tudi visoko usposobljen paliativni tim, za katerega lahko z gotovostjo trdimo, da je eden izmed primerov dobrih praks v slovenskem prostoru,« še razloži. V vili Rečica so uredili skupni prostor ter negovalno kopalnico in tako še dodatno dvignili bivalni standard stanovalcev, obenem pa zaposlenim izboljšali pogoje dela. Dom je vseskozi polno zaseden. Najdlje je treba čakati na proste kapacitete v tako imenovani gospodinjski enoti, ki je namenjena obolelim za demenco. V njej je prostora za 12 stanovalcev, ki so ves čas pod stalnim nadzorom zaposlenih.

 ŠOŠTANJ

Društvo upokojencev s kar sedmimi pododbori, ki delujejo v vseh krajih občine Šoštanj, je pred kratkim praznovalo 70 let delovanja. Ustanovljeno je bilo septembra 1946, na začetku je štelo 389 članov, skozi desetletja pa se je število povečalo na več kot tisoč. V tem času je društvo vodilo sedem predsednikov, zadnji od leta 2014 Janko Zelcer iz Gaberk, ki okrog sebe združuje vitalno ekipo sodelavcev. V društvu deluje tudi mešani pevski zbor, ki je ob praznovanju pripravil lep program, pridružili pa so se jim še mlajši glasbeniki, recitatorji in plesalke. Podpredsednica Zdusa Vera Pečnik je DU Šoštanj ob jubileju podelila zlati znak Zdusa. (Besedilo in fotografija: Jože Miklavc)

Koroški medgeneracijski center z Raven na Koroškem, ki so ga ustanovili Koroški dom starostnikov, društvo upokojencev in občina, je že dobri dve leti središče raznovrstnih dejavnosti ljudi vseh starosti in odličnega medgeneracijskega sodelovanja.

Dostikrat slišimo, kako pomembno je medgeneracijsko sožitje, ob tem pa kritiko, da premalo postorimo, da bi zaživelo v vsej svoji raznolikosti in vsepovsod. No, na Koroškem so lahko vzgled ter primer dobre prakse, kaj lahko z združenimi močmi naredimo za blaginjo vseh občanov. »Občina je za delovanje centra ponudila prostor na odlični lokaciji. V Koroškem domu starostnikov pa smo povabilo sprejeli kot izziv za delovanje v skupnosti,« je med drugim povedala Marjana Kamnik, strokovna vodja koroškega medgeneracijskega centra.

ŠENTJUR

Člani Društva upokojencev Šentjur so praznovali 66. obletnico ustanovitve društva. Nova predsednica društva Silva Koželj je povedala, da društvo šteje kar 868 članov, hkrati pa je izrazila obžalovanje ob dejstvu, da se mlajši upokojenci vse manj vključujejo v društvo. Zadovoljna je z dosežki članov, še posebej so se izkazali športniki, saj so na športnih igrah, ki jih organizira celjska pokrajinska zveza društev upokojencev, dosegli odlične rezultate. Pohvalila je prostovoljke, ki v okviru projekta Starejši za starejše skrbijo prav za najranljivejšo skupino ljudi in omenila, da so letos ponovno okrepili sodelovanje z banko hrane, tako da so prostovoljke kar nekaj paketov razdelile med pomoči potrebne. Dejavnosti, ki se jih udeležuje največje število članov, so praznovanja, letovanja, izleti, planinarjenje in pohodništvo, organizirajo pa tudi oglede opernih ali gledaliških predstav, prirejajo proslave in praznovanja, ki jih popestrijo nastopi njihovih članov.

LJUBLJANA VIČ-RUDNIK

Četrto srečanje Zveze društev upokojencev območja Ljubljana Vič-Rudnik je potekalo v Notranjih Goricah. Srečanja se je udeležilo 330 upokojencev iz 18 društev, in ker jim je šlo na roko tudi vreme, so preživeli zares lep dan. Udeležence je nagovorila predsednica Društva upokojencev Notranje Gorice-Plešivica Metka Marinčič, nato pa še Metod Ropret, župan občine Brezovica, predsednik Zveze društev upokojencev območja Ljubljana Vič-Rudnik Anton Slak in podpredsednica Zdusa Vera Pečnik.

VELENJE

Šaleška pokrajinska zveza Velenje (ŠPZDU) je vsakoletno družabno srečanje članstva na začetku poletja izvedla v dveh delih. Prvi dan so povabili na srečanje zakonske pare, ki so preživeli v sožitju pet ali šest desetletij. Kar šestdeset jih je prišlo na slovesnost, pet parov je praznovalo že šestdeseto obletnico, t. i. biserno poroko. Vsak par je prejel šopek in spominsko diplomo. 

Predsednik zveze Jože Rebernak je v nagovoru povedal, da je več kot 600 članov zveze velik potencial, ki s skrbnim delom vodstva in sodelovanjem z občinami, centrom za socialno delo, OZRKS Velenje in drugimi pomembno vpliva na življenje upokojenih občanov vseh treh občin (Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje)  in skrbi za zastopanje njihovih interesov.

IZOLA

Junija so se v Izoli srečali upokojenke in upokojenci iz vse Primorske – vse od Bovca do Pirana. Vedoželjni upokojenci so si še pred prihodom ogledali številne lepote Istre, in sicer naravni rezervat Škocjanski zatok v Kopru, čudovite freske v hrastovski romanski cerkvi sv. Trojice, oljarno Lisjak v Šalari, obiskali so tudi Piran in Krajinski park Strunjan, v Izoli pa jih je najbolj očaral muzej Porečanke oziroma Parencane. Srečanje je gostil Hotel Delfin, blizu 1500 primorskih upokojencev pa so nagovorili izolski predstavniki ZDUS-a in PZDU-ja, razvedrili pa so jih nastopi ženskega pevskega zbora Sinji Galeb DU Izola, moškega pevskega zbora Delfin DU Jagodje-Dobrava, klape Solinar in Skeč iz Dekanov. Družili so se pozno v noč. (Besedilo in fotografija: Zlata Radikon)

Na Ljudski univerzi Jesenice že deset let v obliki študijskih krožkov poteka izjemno uspešen projekt Ohranjanje kulturne dediščine. Letos je ta skupina celo prejela priznanje Andragoškega centra Slovenije za posebne dosežke v izobraževanju odraslih.

Gre za zbiranje tako imenovane nematerialne dediščine oziroma za zapisovanje spominov. Ko je pred desetimi leti izšla prva knjižica, so jo ljudje odlično sprejeli in kar sami so prihajali k njim, ker so želeli povedati svoje spomine. Tako so projekt nadaljevali in se tematsko selili vsako leto v drug predel Jesenic (Jeseniške rovte, vasi pod Golico, Murava, Hrušica, Blejska Dobrava, Lipce, Javornik in Koroška Bela, Javorniški Rovt …). Ko so tako obdelali lokalna območja, so se odločili, da bodo v nadaljevanju raziskovali po posameznih temah. Lani je izšla knjižica Kako so na železarskih Jesenicah včasih živeli, letos pa imajo v načrtu področje šolstva, nekoč v prihodnosti pa tudi to, kako so se otroci igrali včasih.

Fotoaparat ni samo za odrasle

Člani samostojne fotografske skupine pri Andragoškem društvu Morje izolske univerze za tretje življenjsko obdobje so se odzvali pobudi cicibanov iz vrtca Mavrica za kratek tečaj fotografiranja. K sodelovanju je odrasle pritegnila vzgojiteljica Maja Kodarin, ki pri svojem delu pogosto uporablja fotoaparat. Ugotovila je, da otroke močno zanima, da pa starši večini ne dovolijo samostojno ravnati s fotoaparatom, »ker je ta drag in ker je samo za odrasle«.

Otroci so si izbrali vsak svojega mentorja ali mentorico, dobili so fotoaparat in po kratki razlagi o nekaterih delih in kaj pomenijo so že začeli pritiskati na sprožilec. Nekateri, kot Matej, so bili že po nekaj pritiskih na gumb prepričani, da so se naučili slikati. Martin se je hitro naveličal slikanja belega kužka, maskote fotoskupine, Tom pa je vestno usvojil prvo lekcijo, da si je treba iz previdnosti najprej privezati fotoaparat okrog vratu. Mia je na splošno veselje izumila nove izraze pri fotografiji.