Čeprav Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca poznamo kot pisatelja s Koroškega, rojen je bil leta 1893 v Podgori pri Kotljah, pa v njegov spomin že leta pripravljajo pohod na Dolenjskem.

Pred drugo svetovno vojno je namreč živel v teh krajih, svoje bivanje in popotovanje pa je opisal v potopisu, ki je prvič izšel leta 1945, zadnja izdaja pa je iz leta 2007, izdala pa ga je Občina Mokronog - Trebelno. V potopisu Od Mokronoga do Pijane gore je Voranc zapisal: »Hodil sem morda po najlepših krajih sveta, po krajih, ki so po svoji legi, po svojem modrem nebu in po svojih prečudovitih barvah najlepši na Slovenskem.«

Kvačkana jopa

Dvobarvni cikcakasti kvačkani vzorec in enobarvna pletena obroba se elegantno dopolnjujeta na jopi, zapeti z okrasno broško.

Velikosti: 36/38, 40/42 in 46/48. Opisi za 40/42 in 46/48 so v oklepajih.

Potrebujemo: 400 g (450/500) črne volne in 250 g (300/300) bež volne; kvačko št. 5 in dolgo krožno pletilko št. 4,5.

Vzorci. Osnovni vzorec: nasnutek je deljiv s 3 + 2 + 3 verižne petlje za obračanje. Kvačkamo po vzorčni risbi. Vrsto začnemo s 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo prvo šibično petljo, vzorec začnemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE in končamo s petljo po VE. Kvačkamo od 1. do 5. vrste, nato ponavljamo od 2. do 5. vrste. Menjavanje barv na licu: preden menjamo barvi, pustimo zadnji dve zanki na kvački in položimo nit za delo. Nit druge barve, ki leži zadaj, ovijemo in obe zanki odkvačkamo.

Gospodinje, ki so v začetku šestdesetih let kupile pralni stroj, so najbrž malo v šali in precej zares pomislile, da je to največji izum stoletja, saj je bilo konec težkega pranja na roke. Pralni stroj je nepogrešljiv, a žal še vedno najpogosteje v kopalnici, in kadar je stanovanje manjše, celo v kuhinji. Bolje bi bilo, če bi imeli pralni in morda tudi sušilni stroj v posebnem prostoru, v pralnici. Tam bi imeli tudi korito za ročno pranje, tam bi shranjevali pralna sredstva ter imeli več košev za razvrščanje umazanega perila.

Jesen v gozdu je zelo barvita in tako vzdušje si lahko pričaramo tudi v domačem okolju. Ljubitelji cvetja, ki uživamo na ocvetličenih terasah in balkonih, si želimo, da bi bile urejene vse leto. Oktober je najprimernejši za zamenjavo balkonskega cvetja z rastlinami, ki so najlepše prav v jesenskih mesecih.

Mešana zasaditev: kombinacija ciklame, trave, viseče mačehe in zelja. Zelje je lahko lepo okrasno dopolnilo cvetlične zasaditve. Ker je trpežno in ni občutljivo za nizke temperature, je njegova lepota dolgotrajna. Oblika narezanih in postavljenih listov spominja na cvet vrtnice. Ko bodo noči hladne, bo sredica le še intenzivnejše obarvana. Najpogosteje najdemo okrasno zelje v beli, rdeči ali rožnati barvi. Brez krizantem ali vsesvetnic si jesenski čas težko predstavljam, saj je to najbolj prodajana rastlina. Uporabna je kot rezano cvetje za šopke ali kot lončnica za samostojno postavitev. Njeno dolgotrajno cvetenje naj vas prepriča, da jo postavite v okrasne posode pri hišnem vhodu.

Vandramo po Sloveniji

Takšno je ustno izročilo vaščanov iz vasi Gropada: So sosedje Kraševci pasli tudi na naši gmajni, in če so šli na sejem v Bazovici, so radi zavili z bazoviške ceste tudi proti naši vasi in se ustavili v križišču, kjer so se cepile ceste v Bazovico, Gropado in Orlek pri Sežani. Na cepišču je rasel mogočen hrast, ki je imel zdravilne moči. Da je res zdrav in svet, smo ugotovili mi.

Hrast danes stoji sicer na naši strani državne meje, vendar je do njega najlaže in tudi najbolj zanimivo priti z italijanske strani, iz Gropade. Do te slovenske vasi se pripeljete s ceste Opčine–Bazovica, tako da v vasi Padriče (Padriciano) zavijete levo. Po enem kilometru ste že v Gropadi. Peljete skozi vas, kjer na desno vodi cesta k bližnji državni meji. Pred njo parkirate, se peš podate na slovensko stran in se po dobrem kilometru znajdete na sečišču starih cest, ki peljejo v Bazovico, Sežano in Orlek. Hrast stoji točno na sečišču in že spada v Živi muzej Krasa, katerega sestavni del je Gropajska gmajna. Do njega pridete tudi po daljši stari cesti, ki je iz Sežane peljala v Bazovico, dolgi okoli dve uri hoda.

Branja časopisov in revij na računalniku ali pametnem telefonu smo se že dobro navadili. Vse bolj priljubljene pa postajajo tudi elektronske knjige. Med drugim zato, ker si bralci e-knjige lahko izposodijo kadar koli, ne da bi zapustili stanovanje, in ker si pri branju prilagodijo velikost črk in osvetlitev zaslona, ki je očem prijazen, kot jim najbolj ustreza.

Dobro je zaživel tudi sistem za izposojo elektronskih knjig v slovenskem jeziku Biblos, ki ga je pred šestimi leti zasnovala založba Beletrina skupaj s slovenskimi splošnimi knjižnicami. Vanj je vključenih 61 knjižnic, 145 založnikov ter več kot 17.000 uporabnikov. Biblos lahko uporablja vsak, ki izpolnjuje tri osnovne pogoje: biti mora član ene izmed slovenskih splošnih knjižnic, imeti mora dostop do svetovnega spleta ter ustrezno elektronsko napravo.

Slikar

Nova razstava v uredništvu Vzajemnosti je nekaj posebnega, saj so na ogled rezbarije v lesu zakoncev Šmid iz Ljubljane. Najprej je začela rezbariti Olga, sčasoma se ji je pridružil mož Alojz. V lesu upodabljata najrazličnejše motive, od tradicionalnih, ki jih povzameta po starih slikah, do sodobnejših. Svojo spretnost sta do potankosti izpopolnila in pridobila tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo. Olga je šele druga ženska v Sloveniji, ki je dobila certifikat za mojstrico rezbarjenja.