Nekdaj je bilo zbiranje razglednic »popularen konjiček«, družine so si delale albume, ki so prehajali iz roda v rod, tako kot pozneje fotografski albumi. Če pa so stare razglednice sistematsko urejena zbirka, kot so se je lotili na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu, je zanimiv prispevek k zgodovini. Projekt so poimenovali ŠTAJER-MARK, Po sledeh skupne preteklosti: razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske (1890–1920).

Zbrali so več kot 2000 razglednic iz različnih virov – zasebnih in javnih, avstrijskih in slovenskih. Naša sogovornica je dr. Karin Almasy, soavtorica projekta, sicer pa prevajalka in raziskovalka na graški univerzi. »Ideja za ta projekt se je rodila iz zasebne strasti Heinricha Pfandla, profesorja slavistike na univerzi. Premišljevali smo, da bi se lahko znanstveno ukvarjali z razglednicami, in avstrijski znanstveni sklad FWF je odobril prošnjo za triletni raziskovalni projekt,« pripoveduje v slovenščini. Pojasni, da so se osredotočili na določeni geografski in časovni okvir – Spodnja Štajerska v letih 1890–1920 ter razglednice iz manjših vasi, saj sicer v vsaki zbirki prevladujejo večja mesta.

KJER JE VOLJA ...

Če se nam bilanca tega decembra ni zdela spodbudna, potem je čas, da nekaj spremenimo. To, da imamo nekaj več kilometrine od drugih, ne pomeni, da smo prišli do konca poti. Richard Bach je napisal zelo lepo misel za tiste, ki premišljujete, ali je vaše poslanstvo v tem življenju končano: »Če ste se danes zbudili in to berete, vaša zgodba še ni zaključena.«

Ravno nasprotno – izkušnje in pregled nad prehojenimi stezami in stranpotmi vam dajejo možnost, da lažje ocenite, po katerih poteh boste hodili naprej in po katerih ne. V primerjavi z mlajšimi, ki so ujeti v centrifugo služenja denarju in prisiljeni v razprodajo zdravja v zamenjavo za uspešnost, imate vi čas. Zakaj ga ne bi končno uporabili za vse tisto, za kar ga je desetletja zmanjkovalo? Kdaj, če ne zdaj?

V letalu za belgijsko glavno mesto Bruselj sem srečala mlade Belgijke, tabornice, ki so se vračale iz Slovenije. Spoznavale so naš alpski in predalpski svet. Nad njima so bile navdušene. Kako tudi ne, saj pri njih prevladuje nižina. Le na jugu je gričevnat svet – Ardeni. Tam prebivalci radi kolesarijo vse leto, saj v Belgiji prevladuje milo oceansko podnebje.

V Belgiji sem bila nekajkrat in tokrat sem izbrala le nekatere zanimivosti. Država se deli na Flandrijo na severu in na Valonijo na jugu. Turizem je bolj razvit v Flandriji. Tam imajo čudovita majhna mesta z ohranjeno kulturno dediščino, na podeželju sta intenzivna poljedelstvo in živinoreja, zlasti govedoreja. Simpatično mestece Brugge je prepleteno s številnimi kanali, zato mu pravijo severne Benetke. Je izvirno srednjeveško mesto z ohranjeno kulturno dediščino, ki jo bogatijo s cvetličnimi dekoracijami. Mestno jedro je na seznamu Unescove svetovne dediščine.  

Kranjska podzemna jama Tular, vhod vanjo je z dvorišča tovarne Iskratel, ima pestro zgodovino. O njej je pisal že Valvazor. Med drugo svetovno vojno so jo uporabljali kot zaklonišče pred letalskimi bombnimi napadi, ki jih k sreči Kranj ni doživel veliko. V sodobnem času pa je v njem javnosti malo znan, a zelo pomemben jamski laboratorij, ki ga je pred 60 leti uredil domačin, biolog Marko Aljančič.

V zadnjih letih laboratorij vodi njegov sin Gregor, prav tako jamski biolog in raziskovalec. Za začetek pove nekaj zanimivosti iz zgodovine jame. Njen prvi raziskovalec je bil Valvazor. Kot vemo, je bil eden od pionirjev krasoslovja, pa tudi jamarstva. V svoji Slavi vojvodine Kranjske omenja okoli 70 jam, mnoge jame je tudi obiskal, nekatere celo izmeril. Jamo Tular je opisal kot jamo, kjer »obisk ni primeren v belih škornjih«, kar je pomenilo, da je v njej dosti blata. Seveda skoznjo teče potok.

RAZSTAVE

Tisočletje metalurgije na Slovenskem

Ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani so združili moči sodelavci Narodnega muzeja Slovenije in Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Z razstavo Ko zapoje kovina želijo opozoriti na bogato, a preslabo znano tehniško dediščino, ki jo v muzeju sistematično zbirajo že tako rekoč dve stoletji od obstoja te ustanove. Hkrati pa predstavljajo vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem univerze, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri. Barvito razstavno postavitev so nadgradili z vzorčnimi izdelki vodilnih slovenskih podjetij, ki se na mednarodnem trgu uspešno kosajo z ostro konkurenco, na primer v avtomobilski industriji in celo vesoljskih tehnologijah. Na ogled do maja.

Nepozebnik in teloh sta najlepša v zimskem času. Cveteti začne najprej teloh, nekoliko kasneje se mu pridruži še nepozebnik. Teloh se bo dobro počutil kot podrast lesnatim rastlinam in živim mejam. Nepozebnik pa v rahlo zasenčeni legi.

Nepozebnik je nenavadna grmovnica, ki zacveti, ko so temperature v zimskem času dovolj visoke. Spoznamo ga po pajkastih cvetovih, njegove čudovite cvetove pa lahko opazujemo februarja in marca, izjemoma tudi januarja. Najpogosteje srečamo sorte nepozebnika, ki cvetijo v rumeni barvi, zasledimo tudi sorte, ki cvetijo v oranžni in rdeči barvi. Sorta nepozebnika 'Jelena' ima cvetove v oranžni, rumeno-oranžni barvi in nosi ime po naši najbolj znani hortikulturni strokovnjakinji Jeleni de Belder. Cvetovi so dragoceni tudi zaradi vonja. Nepozebnik naj zato raste na dostopnem prostoru, da ga bomo tudi vonjali. Vonj cvetov je prijeten in diši po svežem in čistem.

AVTOMOBILIZEM

Nekateri odseki cest so precej zavajajoče projektirani in opremljeni, da se o pravilnosti vožnje ne uspe poenotiti niti eminentnim slovenskim strokovnjakom za varnost v prometu, inštruktorjem vožnje in policistom. Označbe pogosto niso prav logične in zlahka se zgodi, da to voznike v dobri veri zapelje v zmoto. Zmota in nesreča pa v prometu radi prijateljujeta. Vendar pa lahko voznika prav hitro proglasijo za krivca nesreče in pošteno oglobijo.

Najdejo se situacije, ko si celo v stroki dobro poučeni najprej skušajo najti odgovor z vpogledom v veljavno zakonodajo (hm, tega pa voznik nikoli nima časa storiti), pa še ostane dvom, ki vodi v različne interpretacije. Preprosto povedano, kljub vedno gostejšim in natančnejšim predpisom si pravilnost vsakdo razlaga po svoje. To pokaže, da je v zakonih in izvedbi vseeno nekaj narobe.

Kadar ima kuhinja vsaj eno okno, daje dnevna svetloba odlično možnost za vzgojo svežih zelišč. Le katera gospodinja si ne želi imeti vedno pri roki drobnjaka, peteršilja ali bazilike, ki obogatijo še tako skrbno pripravljene jedi.

Za setev zelišč sem uporabila glinene posode premera 14 centimetrov. Namenoma sem izbrala lonce brez okrasitve, saj jih bom popestrila z barvami. Za pomoč sem prosila starejšo hčer, ki je že od nekdaj rada barvala. Tudi mali otroci se bodo zelo zabavali ob poslikavi, zato jih le poprosite za pomoč. Mladina bo na socialnih omrežjih hitro našla še kakšno dodatno idejo za izvirno poslikavo.

VANDRAMO PO SLOVENIJI

Štiri kilometre dolgo in kilometer široko polje ob cesti iz Grosuplja v dobrepoljsko dolino je krajinski park v ustanavljanju, ki ga radi obiskujejo naravoslovci in naravoslovno navdihnjeni izletniki. Na tem poplavnem oziroma dotočno-ponornem kraškem polju lahko v malem opazujejo enako zanimive, enako premenljive naravne pojave, kot jim jih v bolj razglašenem veličastju ter v skrivnostih podobno razklada Cerkniško jezero.

Zakrasela apnenčasta pobočja nad Grosupeljsko kotlino pretočijo vode na Radensko polje. Kadar se ponori na polju, ki jih tu imenujejo retja, po večjih deževjih kaj obirajo pri odtoku – kot kopalna kad, ki ima slabo prepusten iztok –, začnejo dotočni potoki naraščati in se razlivati. Jeseni in spomladi si Dobravka na severnem delu polja poišče nove vijugave struge in čaka dolge tedne, da jo posrkajo ponori Požiralnika v Ključu. Približno enako je na južnem delu polja, kjer rečici Zelenka in Šica, ki pretakata in onkraj Ilove gore polnita vode izvira Krke, izginjata v mogočnih ponorih Pekla in Zatočnih jam. Tudi te jame, ki so kot vhodne veže v prelomljeno zemljo, včasih obnemorejo in takrat se vse tri vode združijo v jezero, ki je v isti sapi potrpežljivo in nestrpno.