Metuljev ples

Lahkoten ples metuljev in kačjih pastirjev nam bo tudi v najturobnejših dneh narisal nasmeh na obrazu.

Vzorec dopolnjujeta šopka cvetja. Motivi so primerni za vezenje na zavesah in ožjih namiznih prtih.

Vse motive s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo za 50 odstotkov oziroma po želji. Prerišemo jih na svileni papir, tako kot prikazuje slika, oziroma vzorec oblikujemo po lastnem okusu.

Fino belo platno položimo na trdo in gladko podlago. Nanj položimo svileni papir z narisom. Vmes vložimo kopirni papir za tkanine. Ob straneh papir in blago pripnemo z risalnimi žebljički, da se med prerisovanjem ne bi premikala. Z dobro ošiljenim svinčnikom skrbno prerišemo vzorec.

Kranjčan Rajko Bogataj je kot geometer spoznaval naravne lepote svoje dežele. Ljubezen do narave je nato prenesel na likovna dela. Zlasti pri srcu so mu drevesa, ali posamezna ali gozdovi, ki so pogosto njegov slikarski motiv.

S slikarstvom se je začel intenzivnejše ukvarjati šele, ko se je leta 1996 upokojil. Udeležil se je delavnice na kranjski univerzi za tretje življenjsko obdobje, potem pa se je včlanil v Društvo likovnikov Ljubljana, kjer je bil štiri leta tudi predsednik. Lani se je na prigovarjanje slikarskih kolegov odločil, da ustanovi Kulturno društvo likovnikov Kranj, ki ima sedež kar v njegovem ateljeju. Namenjeno je ljubiteljem vizualne umetnosti in v slabem letu ima že 16 članov.

Vandramo po Sloveniji

To bo pot k ozvezdju Oriona. Brez skrbi, nihče vas ne vabi na pot v vesolje, le k njegovemu odrazu na Zemlji. Potovanje po dolini 18 km dolge reke Gračnice lahko začnete iz Rimskih Toplic, kjer se najprej peljete čez Savinjo v vas Globoko, tam pa zavijete na desno. Po manj kot kilometru pri kažipotu za Jurklošter zapeljete levo v dolino, čez prag skrivnostnega sveta Kozjanskega. Tu vas v teh vročih dneh čaka v globokih gozdovih in bistrih vodah veliko svežine.

Reka Gračnica se globoko zajeda v Kozjansko. Njena tesna dolina prečka zatišni, od gospodarskega razvoja odrinjen kozjanski svet v smeri vzhod-zahod. V posameznih zgodovinskih časih se je po dolini pretakal dinamičen promet, saj so vojaki, trgovci in romarji skoznjo utrli prehod med stisnjenimi nagrbančenimi posavskimi hribi, s katerimi so, kaže, imele gorotvorne sile posebno veselje, ki je vztrajalo stotine milijonov let. Posavske zemeljske gube so v svojih kamninskih plasteh izbočene (antiklinale) ali kotanjasto usločene (sinklinale).

Kar težko je verjeti, da je minil že mesec od našega kratkega letovanja v Trogirju, kjer se je družilo približno 400 bralcev in prijateljev Vzajemnosti, in to že petnajstič zapored. Veliko je bilo znanih obrazov, nekatere zveste sopotnike smo pogrešali, z veseljem pa smo pozdravili tiste, ki so se nam pridružili prvič. Vreme nam je bilo naklonjeno, da je vse teklo, kot je treba, pa je poskrbela ekipa Turistične agencije Kompas.

Tamburaši ter plesalke in plesalci KUD Ante Zaninović iz Kaštela so nam na terasi hotelskega kompleksa Medena pripravili lepo dobrodošlico. Odgovorna urednica Vzajemnosti Jožica Dorniž in generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež sta pozdravila udeležence in jim zaželela, da bi se čim boljše imeli. 

Poletje je idealen čas za daljše pohode, zato tokrat predstavljamo Jakobovo pot ali slovenski camino. Od slovitega španskega camina, ki ga je prehodilo tudi veliko naših bralcev, se razlikuje po tem, da hodimo po domačem ozemlju, po bolj ali manj znanih poteh in po etapah. In če je utrujenost prevelika, je vrnitev domov enostavna.

Tudi med Slovenci zelo priljubljena Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki vodijo do katedrale Santiago de Compostela. Cerkev stoji v Galiciji na severozahodu Španije in je bila poleg Rima in Jeruzalema nekdaj največje krščansko romarsko svetišče. Slovenska Jakobova pot ima tri veje, speljana je prek dvajsetih. Popotnike vodijo oznake rumene barve z vrisano školjko, kolesarska pot ima v školjki še kolo, v križiščih pa pomagajo izbrati pravo pot smerne table v dveh velikostih z napisom Jakobova pot in s stilno rumeno školjko na modri podlagi in z znakom slovenskega društva prijateljev poti sv. Jakoba ter silhueto romarja s popotno palico.

Veliko smo pisali o škodljivcih na vrtu in njivi. O polžih in njihovem zatiranju že kar nekaj vemo in tudi pripravki z učinkovitim delovanjem so na razpolago. Prvič za čuda tudi v bio preobleki zares učinkuje IRONMAX. Precej večji problem pa je z drugim uničevalcem naših pridelkov. To je bramor. Včasih se samo čudimo, kako hitro uniči grede s pridelki.

 Pogosto bramorja prenesemo na vrt pri gnojenju s hlevskim gnojem, kompostom, rastlinskimi odpadki, ki jih uporabimo za gnojenje, pa tudi z žagovino in oblanci. Zato je bolje, da ne uporabljamo takih gnojilnih sredstev, saj so za bramorja idealno bivališče in mu dajejo hrano, rahla tla pa primeren prostor za njegovo bivališče. Kot gnojilo je primernejše bio organsko gnojilo, na primer Bioorganik v obliki briket, ki je praktično sterilno, saj je izdelano po postopku toplotne obdelave. Torej z njim ne zanesemo bramorja na svoje grede, hkrati pa to ni vaba za bramorja in mu ne omogoča idealnih razmer za razvoj tako kot kompost.

GREMO NA IZLET

V soboto, 14. septembra 2019

 Vstopna mesta: Ljubljana, ob zadostnem številu prijav tudi Kranj, Škofja Loka, Novo mesto in Nova Gorica, mogoči vstopi ob poti. 

Odhod avtobusa z Dolgega mosta v Ljubljani ob 7. uri. Vožnja po avtocesti mimo Celja, Maribora in Murske Sobote (mogoči vstopi ob poti) do vasi Renkovci pri Turnišču v Prekmurju. Tam si bomo ogledali pridelavo paradižnika Lušt. Po ogledu bo na vrsti pokušnja več vrst njihovega paradižnika. Nekaj ga boste dobili za domov, lahko pa ga boste tudi kupili.

Nemčija je dovolj velika, da v njej vedno najdem kaj zanimivega. Tudi takrat, kadar sem namenjen na drugi konec Evrope in jo samo prečkam. Med zadnjim potovanjem sem za postanek izbral Ulm, srednje veliko mesto na skrajnem zahodu Bavarske. Mesto je bilo nekoč razdeljeno na Ulm in Novi Ulm, a številni mostovi na Donavi so ju povezali v neločljivo celoto.

Za več kot pol Ljubljane veliko mesto je najlepše spoznavati peš. Potepanja med ozkimi ulicami in vodnimi kanali, ob katerih vzbujajo pozornost bela pročelja s slikovitimi lesenimi tramovi, se ne morete naveličati. Za začetek si velja ogledati mestno hišo s poslikanim renesančnim pročeljem, ki spominja na to, da je mesto povezano s trgovanjem po reki Donavi. Plovna pot še danes poteka vse do Beograda. Na mestni hiši vzbuja pozornost astrološka ura iz leta 1581, ki je prava mojstrovina srednjeveških urarjev.