V mesecu novembru, ko bo iz mošta nastajalo vino, poteka tradicionalni pohod po poteh Matije Vertovca, utemeljitelja slovenskega vinogradništva.

Krožni pohod vodi po vipavskih gričih skozi vipavske vasi, kjer je delal in živel duhovnik Matija Vertovec, strokovni pisec in učitelj vipavskih vinogradnikov. Prvi je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu, leta 1844 je izdal znamenito strokovno knjigo Vinoreja.

Pohod, ki je tradicionalno prvo nedeljo po martinovem, velja za enega najbolj obiskanih in veselih, obišče ga veliko udeležencev, ki so deležni raznolike in bogate kulinarične ponudbe ob poti. Tokrat bo v nedeljo, 17. novembra, začel se bo med 7. in 9. uro kot običajno pri mogočnem hrastu pod vasjo Ustje, južno od Ajdovščine. Iz vasi Ustje poteka pot skozi Dolenje in Planino, kjer je Matija Vertovec služboval, do Šmarij, kjer je bil rojen, ter nazaj skozi Vrtovče in Tevče na izhodišče na Ustjah. V cerkvah na Planini in Šmarjah na ta dan potekata jutranja in dopoldanska maša. Pred spomenikom Matiji Vertovcu v Šmarjah je po maši vselej slovesnost v počastitev tega pomembnega moža, ki je močno vplival na razvoj vinogradništva v Sloveniji, posebej v Vipavski dolini.

Zlati lesket

 Zlato lesketajoč se prtiček in dekorativni dodatki ustvarijo elegantno praznično vzdušje.

Velikost: približno 42 cm premera.

Potrebujemo: približno 75 g zlatega kvačkanca, primernega za kvačko št. 1,75.

Izdelava: skvačkamo 8 verižnih petelj in jih z 1 polgosto petljo sklenemo v krog. 1. krog: s 4 verižnimi petljami nadomestimo 1. dvojno šibično petljo, * 3 verižne petlje in 3 dvojne šibične petlje v krog, od * ponovimo 4-krat, končamo s 3 verižnimi petljami, 2 dvojnima šibičnima petljama v krog in 1 polgosto petljo v 4. verižno petljo na začetku kroga. Nadaljujemo po vzorčni risbi. Vsak krog začnemo z označenim številom verižnih petelj in končamo s polgosto petljo. S polgostimi petljami preidemo tudi v naslednji krog, kjer so narisane. Narisan je le del vzorca, ki ga smiselno ponavljamo, da ga sklenemo v celoto (od 1. do 14. kroga ponovimo 6-krat, od 15. kroga ponovimo 36-krat). Številke označujejo začetek vsakega kroga.

Oprema v stanovanju je še dovolj dobra, da nas bo preživela, pogosto slišimo predvsem pri starejših. A ni prav, da se odrekamo spremembam, kadar so te potrebne tako v stanovanju kot hiši. Vsakdo ima pravico do udobnega, varnega bivališča, ki naj bo urejeno in prijetno na pogled, še posebej, če v njem preživimo večino dneva.

Ko postane oprema dotrajana ali neprimerna, je čas, da nekaj storimo. Ni nujno, da to zahteva veliko denarja ali truda, včasih je že dovolj, da stvari, ki jih imamo, pregledamo, pospravimo, preuredimo in morda z nekaj manjšimi posegi spremenimo. Sicer pa se v ponudbi pohištva domačih in tujih trgovin najdejo tudi poceni, a lepo oblikovani kosi pohištva, ki nam bodo dobro služili več let.

Jeseni je zelo dobro saditi zdravilni rakitovec, kobulasto oljčico, jagode haskap, aronijo, zanimive sorte malin, jagode goji, robide brez trnov in drugo uporabno jagodičje. Tako poskrbite za zdravje in vitalnost kar z domačega vrta. S plodovi ste preskrbljeni od pozne pomladi in vse do pozne jeseni.

Zreli plodovi rakitovca vsebujejo veliko maščobnih olj, ki jih uporabljamo za krepitev pred srčnimi obolenji, zmanjševanje maščobnih oblog v telesu, večanje spolne moči in manj težav s spominsko utrujenostjo. Na vrt je treba posaditi moško in žensko sorto rakitovca. Sorti leikora in hergo sta ženski rastlini, za opraševanje potrebujeta moško rastlino pollmix. Tudi plodovi kobulaste oljčice so zaradi uporabnosti vse bolj priljubljeni na domačih vrtovih, saj vsebujejo vitamine A, C, E, maščobne kisline, mikroelemente in aminokisline.

DOBRE STARE VIŽE

V izolskem pristanišču je bilo že v starih časih živahno, živžav ob ribiških barkah sta spremljala peka morskih rib in vino z bližnjih gričev. A skoraj vedno je bilo slišati tudi pesem, običajno mehko, skoraj otožno, a tudi veselo in poskočno, primerno za ples. Takšna pa je bila od vsega začetka tudi izvirna narodno-zabavna glasba, ki jo je dolga leta gojil ansambel izolskega glasbenega junaka Ottavia Brajka.

Že kot mladenič je bil pravi veseljak, rad je igral tudi sam, za znance, sorodnike in prijatelje in včasih se je dobro razpoloženje v veselih družbah raztegnilo do jutranjih ur. Možakar si je oprtal harmoniko, sedel na kolo in odhitel zabavat ljudi. Tudi v Trst je nemalokrat zašel in domov se je včasih vračal šele po sedmih dneh. Igral je na svatbah, tudi na tržaških, na šagrah in fantom, ki so odhajali k vojakom. Ljudje so ga imeli radi in tudi v hudih časih ni bil nikoli lačen ne žejen. Takšno je bilo nekdaj pravo godčevstvo.

Vandramo po Sloveniji

Nekaterim prebivalcem Slovenije so slapovi od rok, Ljubljančani pa imajo le četrt ali pol ure vožnje iz mesta do parkirišč, s katerih je v isti meri časa mogoče priti do šumelišč z bistro vodo: v Pekel pri Borovnici, k Bajdinškima slapovoma pri Turjaku, Orglicam v Kamniški Bistrici ... in Kosci pri Višnji Gori. Pohitite h kateremu od slapov, preden jih bo vklenil led. Do Kosce pa se pride iz Višnje Gore po levi strani avtoceste skozi vas Stari trg in od tam še kilometer do zaselka Kosca in do vstopa v sotesko potoka z istim imenom, kjer parkirate. Hoje do slapov je za dobre pol ure. Pot je ponekod nekoliko spolzka, zato je potrebna športna obutev.

Radio Ognjišče je v marsičem posebna radijska postaja. Je katoliški radio, ki ga radi poslušajo tudi neverujoči. Pohvalijo se z dobrim odzivom in ocenjujejo, da imajo okrog 150.000 poslušalcev doma in po svetu, še posebej pa so ponosni na najbolj zveste – Prijatelje radia Ognjišče (PRO-jevce), ki jih podpirajo s prostovoljno »radijsko naročnino«. Njihov program poslušalci cenijo zaradi pozitivno naravnane vsebine, lepe slovenščine in domače glasbe. V tem duhu bodo konec novembra praznovali že 25 let delovanja.