-
Vsi se na tihem že veselimo pričakovanega sončnega obrata. Ob trditvi, da pozimi pa rožice ne cveto, ne bomo žalovali, saj to za nas ni čisto res. Na prostem že naletimo na kak obotavljivo odprt cvet teloha, v domači toplini pa je izbira precej večja. Pomembna je toplina, v zapečku in v duši …
Tudi sicer nam narava v tem času ponuja mnogo lepote in nekaterim tudi dobrote. Posnetek v led vkovanih češminovih jagod zagotavlja ptičem potešitev lakote, brž ko se zrahlja ledeni oklep. Večji del zimskih tednov so različni plodovi v divjini in v vrtu dostopni lačnim kljunom. Tudi na te vrtnarjeve pomočnike je vredno misliti, ko zasajamo grmovnice, pa čeprav je to le bodičasta živa meja, s katero bi (na deželi) hoteli zapreti pot sosedini kurji jati.
-
Miklavž bo pridnim otrokom natresel slaščic v imenitne pletene nogavice, pa tudi za manjšo igračko bo v njej dovolj prostora.
Potrebujemo: 20 g rdeče in 50 g bele volne; pletilke št. 3,5 in 4.
Vzorci: patentni vzorec: 1. vrsta: 2 desni petlji, 2 levi petlji. 2. vrsta: petlje pletemo, kot leže. Ponavljamo ti dve vrsti. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Črtasti vzorec (nogavička s snežinkami): 2 vrsti rdeče, 20 vrst belo, 2 vrsti rdeče, 22 vrst belo, 2 vrsti rdeče, 14 vrst belo, 8 vrst rdeče, 6 vrst belo. Črtasti vzorec (nogavička z zvezdo repatico): 2 vrsti belo, 8 vrst rdeče , 2 vrsti belo, 20 vrst rdeče, 2 vrsti belo, 18 vrst rdeče, 12 vrst belo, 4 vrste rdeče, 6 vrst belo, 6 vrst rdeče.
-
Koliko dni je še do praznikov? Še dovolj, da bomo lahko božične zvezde izvezli na manjši ali večji prt, ki bo na božični večer prelep okras praznične mize.
Na vzorčni risbi je narisana četrtina vzorca, ki ga sklenemo v krog, kot prikazuje skica. Na velikem prtu vezemo v vsakega od spodnjih vogalov po en motiv božične zvezde.
Vezemo na belo blago, na katerem lahko štejemo niti. Blago preganemo po dolgem in počez in vse štiri sredinske zagibe označimo s prednjimi vbodi. Preštejemo križce na vzorčni risbi, nato preštejemo niti na tkanini. Na vzorčni risbi poiščemo sredino vzorca in začnemo vesti od sredine navzven. Križce vezemo čez 2 x 2 niti s 3 nitkami deljive prejice »ljubica« v označenih barvah. Vitice vezemo z 2 nitkama deljive prejice v linijskem vbodu.
Izbira živali naj bo preudarna
Človek si izbere žival po svoji potrebi, pa naj gre za osla na dvorišču ali za ribico v akvariju. Domača žival ga motivira, vložek energije, časa in finančnih sredstev pa je odvisen od vrste živali. Tiste, ki so čustveno razvite, s človekom komunicirajo bolj izrazito, hkrati pa je to sožitje precej bolj zahtevno od sožitja z živalmi, ki so na človeka manj navezane.
Izbira živalskega družabnika je odvisna od psihofizičnega stanja skrbnika ter njegovih želja in zahtev. Prezahtevna žival je pogosto prevelik zalogaj. Zato starejši človek v slabi psihofizični kondiciji potrebuje manj zahtevnega hišnega ljubljenčka. Čeprav bo žival ves čas prisotna in očarljiva, ni samoumevno, da jo bo človek tudi vzljubil. Med najpogostejše živalske družabnike uvrščamo pse, mačke, ptiče, zajce, hrčke, želvice in ribe.
Čas je za digitalno televizijo
Analogni televiziji se čas hitro izteka, saj bodo 1. decembra nepreklicno izklopili analogne oddajnike po vsej državi. O prehodu na digitalno televizijo se sicer veliko govori in piše, na to nas opozarjajo oglasi, a se vseeno utegne zgoditi, da bo koga presenetilo »sneženje« na televizijskem zaslonu. Da bi med njimi ne bili tudi vi, se še danes prepričajte, ali ste pripravljeni na digitalni preklop.
Marsikoga skrbi, ali bo moral kupiti nov televizor; a brez strahu, televizijske oddaje boste lahko še naprej gledali s starim televizorjem, le digitalni sprejemnik boste morda morali kupiti, a še to ne vsi.
-
Jesen je čas za sajenje jabolk, hrušk, breskev, marelic, vinske trte, pa sadnih grmovnic, kot so kosmulje, maline, robidnice, josta, ne nazadnje tudi okrasnih grmovnic. Od kakovosti sajenja je odvisno, kako bodo rasle in cvetele rastline ter kasnejši ali zgodnejši rod.
Kaj potrebujemo?
- Gnojilo za obnovo in razvoj koreninskega sistema. V preteklosti so uporabljali uležan hlevski gnoj, dandanes pa dajemo prednost organskim, briketiranim gnojilom, ki vsebujejo dušik, fosfor, kalij, magnezij, kalcij, železo, bor in cink. Še pomembneje je, da so gnojila res naravnega izvora, da vsebujejo naravno snov za razvoj koreninskega sistema, kar omogoča hitro ukoreninjanje in zdravo rast. Za posebne rastline-grmovnice, kot so ameriške borovnice, kosmulje, koščičarji, kivi, ipd., uporabimo gnojila za založno gnojenje, ki so v ta namen posebej izdelana.
Ekološka gradnja - prijazna do ljudi in narave
Ljudje se vedno bolj zavedamo pomembnosti uporabe ekoloških materialov in izdelkov v našem domu. Tudi proizvajalci so vse bolj ekološko osveščeni. Vse več je izdelkov z oznakami bio ali eko, kar naj bi zagotavljalo ekološko ali organsko kakovost. Žal pa se ta oznaka tudi zlorablja, zato moramo biti kot potrošniki previdni in osveščeni.
Pomembne informacije lahko pridobimo od proizvajalcev in strokovnjakov na specializiranih sejmih. Tudi letos je bila na sejmu »Narava-zdravje« zanimiva predstavitev »EKOdom 2010«, pripravljena v obliki velikega parka, v katerem se je s poučnimi eksponati predstavilo več kot 50 razstavljavcev. Povezovalni element razstave je bil les. Slovenija je po deležu gozda med prvimi tremi državami v Evropi. Les bi moral biti naša strateška surovina prihodnosti, ki bi temeljila na naprednih tehnologijah lesa in njegovi učinkoviti uporabi, ki ne škodi...
-
Temačnost, mraz in snežna mokrota niso ravno prijetni, vendar vrtnar živi z naravo in jih zato sprejema. Nanje lahko gleda tudi s svetle plati, pozitivistično, kot to učijo življenjske modrosti. Meteorološka zima je napočila in dobro se je malce oddahniti in tudi rastlinam to prija.
Zato se ne ustrašimo zaradi zmrznjene vrtne gredice in snežne odejice, ki je pogosto precej tanka. V vrtnem okolju naj bi bili snežne odeje kar veseli, saj je sneg odličen toplotni izolator. Otročajem je v veselje, nekaterim smučarjem in mnogim turističnim delavcem polni denarnice, travnike, gozdove in vrtove pa varuje pred zmrzaljo. V splošnem velja, da listopadne rastline precej bolje prenašajo mraz kot zimzelene. Pri slednjih pa spet niso kritične le nizke temperature, temveč predvsem temperaturne spremembe med dnevom in nočjo. Zimzelenke so v senci temu nihanju precej manj izpostavljene kot tiste, ki jih večkrat obseva zimsko sonce. Vpliv vetra prav tako povzroča prekomerno izsušitev, saj je s sublimacijo izguba vlage iz rastlinskega tkiva precejšnja tudi takrat, ko je okolje pod lediščem.
Dve muhi na mah: pohod na Lisco in Sv. Lovrenc
Lisca spričo svojih 946 metrov skoraj ne zasluži več naziva gore, pa vendar jo, ko smo na vrhu, brez zadržkov poimenujemo tako. Ker bi bil vzpon na vrh nekoliko kratek, dan sklenemo še s sprehodom do bližnjega, nekoliko nižjega Sv. Lovrenca, 722 metrov visokega.
Pod zdraviliščem v Rimskih Toplicah nas kažipot usmeri prek ozkega betonskega mostu čez Savinjo v Jurklošter. Za mostom zavijemo desno in peljemo še kake tri kilometre po cesti tesno ob železnici Celje – Zidani most in ob Savinji, ki kmalu zavije v dolino Gračnice, enega najčistejših pritokov spodnje Savinje, ki se s svojo bistro vodo in razgibano strugo vije zdaj po dolini zdaj po soteski. Vozimo skozi zaselke Zagračnica, Brodnice, Lipnji Dol in Mišji Dol in že smo v najpomembnejšem naselju doline, v Jurkloštru.
-
Države severne Evrope niso tako pogost cilj turistov kot, denimo, Sredozemlje, toda njihova pokrajina in mesta imajo poseben čar tudi v hladnejših mesecih leta. Pa se še mi sprehodimo po prestolnicah Švedske in Danske.
Švedsko glavno mesto Stockholm ima privlačno lego ob Baltskem morju in se razprostira na štirinajstih otokih. V mestnem središču ni čutiti onesnaženosti in na ulicah je varno podnevi in ponoči. Na vsakem koraku preseneča urejenost in vljudnost natakarjev, trgovcev, voznikov ali mimoidočih. Angleščina je povsem samoumeven jezik sporazumevanja.
