V zadnjih dvajsetih letih je imel Marijan Vodnik, diplomirani arhitekt, doma in v tujini več kot 640 samostojnih in skupinskih razstav svojih lesenih skulptur. Vsako leto decembra ga prosijo, ali bi lahko razstavili njegove lesene jaslice, ki vzbujajo veliko občudovanja. Največje imajo kar 118 figur, izklesanih iz enega kosa, pri čemer je bila orehova korenina, iz katere jih je izdelal, težka več kot tisoč kilogramov, jaslice pa tehtajo okrog 80 kilogramov. Zato je zdaj pravi trenutek, da spoznamo mojstra, ki neutrudno kleše v les, ustvarja vedno unikatne skulpture, se ne ponavlja, jih poimenuje z zanimivimi imeni (Dobrota, Preživetje, Najdene poti, Vezi rodov, Enakopravnost, Povezanost, Skupni tek ...), a jih ne prodaja, ampak ohranja zase v razstavnih prostorih svoje hiše, kamor prihaja veliko ljudi, da vidijo to izjemno lepoto.

Če želite med prazniki svoje stanovanje okrasiti malo drugače, lahko to naredite s sobnimi rastlinami, ki so v tem letnem času nekaj posebnega.

Božična zvezda je prav gotovo favorit med prazničnimi lončnicami. Nekaj posebnega med njimi je Euphorbia pulcherrima 'Christmas Mouse'. Nova sorta božične zvezde ima nenavadno mehak videz listov. Njena posebnost so rdeči cvetovi v obliki zvezde, ki jih najprej opazimo na rastlini. Vendar to ni njen pravi cvet, ampak so v krogu nanizani obarvani listi, ki jim vrtnarji pravimo brakteje. Drobcene rumene cvetove skriva v sredini braktej. Če dobro pogledate, njeni nepravi rdeči cvetovi spominjajo na mišja ušeska, tako je tudi dobila svoje marketinško ime 'Christmas mouse' (božična miška).

Na zadnji pohod v letošnjem letu se bomo podali na Koroško. Tesno je povezan s pisateljem Prežihovim Vorancem, a tokrat ne bomo hodili po njegovih poteh, temveč po poti njegove žene in hčerk. 

Tako se glasi del zapisa resnične zgodbe o pogumni ženski, ki se je na srečanje s svojim možem odpravila čez zasnežene hribe skupaj z dvema hčerkicama, da bi se družina po skoraj treh letih končno spet srečala in skupaj preživela božič: »Mrzla decembrska noč leta 1932. Skozi temno noč božičnega večera se med gorskima gmotama Olševe in Pece v sneg odeti in neposeljeni pokrajini opotekajo tri drobne postave. Mati s hčerkama se v okrilju teme trudi prebiti iz Slovenije na avstrijsko Koroško v Železno Kaplo. Z nadčloveškimi napori ju mati bolj vleče kot nese s seboj. Štirinajst ur traja trpljenje in na preizkušnji je ženska in otroška moč in vse to v želji, da bi se končno po dveh letih srečali z možem in očetom. Zaman. Le nekaj trenutkov pred prihodom ga policija aretira in srečanja ni.«

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Ni pomembno, kako drago je darilo, pomembno je, da ga izberemo, še boljše, da ga naredimo sami z mislijo na obdarovanca. In idej za »na glavo in na noge« ni nikoli dovolj.

Škratova kapa in šal

Živahne barve in vzorci na škratovi kapi in šalu bosta navdušila majhne in velike otroke.

Če vam barvno prepletanje nitk ne gre preveč od rok, spletite komplet iz melirane volne, ki se bo iz kroga v krog spletala v barvno živahen vzorec.

Kapa 

Velikost: za obseg glave 50 do 54.

Razstava knjig iz Zoisove knjižnice 

V počastitev 200. obletnice smrti (10. 11. 1819) razsvetljenca, mecena, pisatelja, humanista, gospodarstvenika in naravoslovca so v NUK-u pripravili razstavo Knjižnica Žige Zoisa – središče razsvetljenske kulture na Slovenskem, ki predstavlja izbor del iz njegove bogate knjižnice. Baron Zois je bil eden najbolj izobraženih ljudi, ki so živeli na območju Slovenije, postal je ključna oseba za kulturni ter intelektualni razvoj naših krajev in je zaslužen za tehnološke izboljšave.

Dobre stare viže

»Sem čisti samouk, in kar se tiče not, je vse, kar znam, narisati violinski ključ,« pove harmonikar Jože Jenko. Z glasbo se je srečal že v otroštvu. Ko je bil star pet let, je oče domov prinesel staro harmoniko, igranja nanjo pa se je začel učiti kar sam. Na začetku je veliko poslušal radio, kasneje so na gramofonih vrteli plošče in se učili. »In ko nekaj znaš, tisto ne gre več iz glave. Če nas zbudite ob petih zjutraj, bomo skladbo odpeli in odigrali brez težav,« zatrdi.

Pri krašenju stanovanja vse bolj sledimo naravnim smernicam. Tako si lahko letos postavimo čisto posebno novoletno smrečico ali stanovanje okrasimo z več manjšimi. Takšna jelka je prikupno darilo za bližnje, odnesemo jo lahko tudi obdarovancem v dom za starejše občane ali bolnišnice.

Za izdelavo papirnatega novoletnega drevesca potrebujemo: kartonsko škatlo, olfa nož, barvo (vodena, tempera, akrilna ali akrilna barva v pršilu), okraske po izbiri, lepilo.

Iz kartona izrežemo dva poljubno velika trikotnika in ju sestavimo tako, da se »usedeta« drug v drugega. Dobimo drevo v obliki jelke, ki ga pobarvamo.

Vandramo po Sloveniji

Če hočete pozimi na izlet čim dlje od snega in ledu, se je dobro podati v slovenski del Istre, v Šavrinska Brda, pač izbrati kakšen lep dan brez burje ali juga. Z dobrim cestnim zemljevidom se ne morete izgubiti v mreži starosvetnih vasic, vsaka cesta vas lahko pripelje tudi na morje, ki ga lahko ponekod uzrete v daljavi. Vendar ste prišli uživat v staro kmečko kulturno krajino, ki v tem času še rojeva zadnje jesenske plodove, tu in tam pa v njej že zadiši po pomladi.

Predlagani cilj? Vas Krkavče. Iz Kopra 17 kilometrov. Iz Portoroža gre cesta do kraja Dragonja (9 km) in nato po dolini reke Dragonje do Krkavč še 8 kilometrov. Krkavče so kraj, ki se je kot v objemu, kot v obrambo pred zavojevalci ali burjo strnil na enem od slikovitih šavrinskih grebenov. Je kot sestra drugim vasem v piranskem zaledju: Padni, Koštaboni, Pomjanu, Gažonu ... Seveda je novodobna slovenska gradbena vnema tudi tu pljusnila po okoliških gmajnah; tudi tu preti nevarnost, da bodo ta stara istrska selišča postala urbanistična sračja gnezda.