Tretja junijska sobota je rezervirana za obisk muzejev. Predstavljamo jagodni izbor dogodkov:

Mednarodni grafični likovni center napoveduje ob 21. uri vodstvo po razstavi Sodobna slovenska arhitektura in zaključni koncert Putrovk ob 23. uri.

Narodni muzej Slovenije vabi ob 17. uri na Srednjeveške utrinke s prikazom ročnih spretnosti, oblačilne kulture, kegljanja in namiznih iger. Kasneje bodo prikazali borilne veščine in obiskovalce popeljali po stalnih razstavah. Posvetna glasba iz srednjega veka bo rdeča nit koncerta ob 21.30.

Letos se bo v naravi pojavilo zelo veliko miši. Strokovnjaki nas opozarjajo na nevarnost okužbe z mišjo mrzlico, zato je tudi doma pomembno redno zatirati miši in podgane, da preprečimo mogoče vire okužb in prenamnožitev škodljivcev.

Na Inštitutu za varovanje zdravja opozarjajo, da se lahko mišja mrzlica z živali prenese na človeka. Bolezen povzročajo virusi, večinoma pa se pojavlja v poletnih mesecih in jeseni, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma delajo na polju ter v gozdu. Doma, v vrtnih hiškah, kleteh in shrambah moramo vzpostaviti učinkovite preventivne ukrepe, da bomo preprečili razvoj glodavcev. Zelo pomembno jim je preprečiti vstop v notranjost prostorov. Pri gradnji vrtnih lop nekateri uporabljajo tudi mreže ali deske, ki jih vdelajo v tla do globine trideset centimetrov, ter na ta način preprečijo, da bi miši dostopale v notranjost objekta skozi rove, ki jih naredijo v tleh. Zelo pomembno je tudi odstranjevanje odvečnih materialov, v katerih lahko živali gnezdijo.

Čeprav imena »rožnik« menda ni dobil po vrtnicah, pa junij velja za mesec vrtnic, rož, ki vedno znova očarajo z obliko cveta ali vonjem. Največ na enem mestu jih lahko vidite v Arboretumu Volčji Potok, kjer so v zadnjih treh letih podvojili njihovo število. Zbirko vrtnic so predstavili na lanskem svetovnem vrtničarskem kongresu v Københavnu.

Vse do pozne jeseni bo v zgornjem in spodnjem rozariju ter na Kongresnem griču cvetelo več kot tisoč sort vrtnic. Prve po navadi zacvetijo majske vrtnice, bodičevke, rogoze, popenjavke, sledijo mnogocvetnice, zadnje pa se razcvetijo skrižane čajevke. V rozariju sta tudi dve sorti vrtnic Bienenweide, kar po slovensko pomeni »čebelja paša«. Do 60 cm visoki in široki grmički namreč cvetijo od junija do zmrzali, številni cvetovi pa so bogat vir hrane za čebele.

»Meni se zdi to hudo vtikanje v tuje zadeve!«

»Meni tudi. Pred dvajsetimi leti bi ti na mestu onih drugih rekla, da si tečna stara baba in da se praskaš tam, kjer te ne srbi!«

»Joooj!« so zatarnale vse okoli mize.

»Pa ni res! Tudi mene se je tikalo in morala sem ...« se je branila Meta.

»Kaj pa imate?« je vprašala Tanja, ko je kot zadnja sedala k mizi.

»Meta je pripovedovala, kako poučuje tudi v prostem času, čeprav je že v penziji,« je rekla Nuša.

»Ne tako, Nuša, ne pikaj kot osa, to boli!«

»Me vedno razjezi, če se ta stari vtikajo in potem mladi vse stare mečejo v en koš ...«

Z VNUKI

Vnuku skuhamo najljubšo jed, kupimo mu darilo za rojstni dan, varujemo ga, vodimo na dejavnosti ... Zanj storimo marsikaj. Ampak še veliko pomembnejše kot oprijemljive koristi je, da znamo z njim ustvariti bližino in zaupanje. Brez bližine je vse drugo kot jed brez soli.

Po čem se vi sami najbolj spominjate svojih starih staršev? Morda je to spomin na starega očeta, ko vas je vzel s seboj v delavnico, da ste mu »pomagali« zlepiti razbito skodelico, ki ste jo razbili po nerodnosti, in vam je bilo zato zelo hudo. Ali pa spomin na staro mater, ki je pustila delo samo zato, da vas je vzela v naročje in vas potolažila, ko ste prijokali domov. V starejših letih se nam pogosto nepričakovano utrnejo spomini tudi na besede, ki so nam jih namenili stari starši, na nasvet, posebno misel, skupno skrivnost. Taki spomini so zakopani globoko v nas, kot da bi čakali, da v pravem trenutku ponovno oživijo. Takrat se zdi, kot da je nam ljub človek spet z nami. Ali ni to tisto, kar bi želeli predati svojemu vnuku?