DOBRE STARE VIŽE

V Beli krajini so ljudje že od nekdaj radi igrali ne samo na strunska glasbila, povezana s tamkajšnjo folkloro, ampak tudi na diatonične harmonike. Vlado Matkovič je Belokranjec iz Dragatuša pri Črnomlju. Rodil se je v glasbeni družini, tako starša kot strici so peli in igrali, prvo glasbilo, na katero je zaigral, pa je bila bugarija, tamburaško strunsko glasbilo. Imel je komaj deset let, in kot pravi, se mu še sanjalo ni, da bo kdaj v rokah držal tudi harmoniko.

VRT IN DOM

Za jesenske in zimske dni poiščite ustrezen prostor za črno redkev, repo, podzemno kolerabo, kitajsko zelje in druge kapusnice. Upoštevajte tudi kolobar, da bodo rastline bolj zdrave, manj bo tudi škodljivcev. Ob upoštevanju optimalnih terminov setve in sajenja boste tudi s pridelkom bogato nagrajeni.

Julija sejemo črno redkev, repo in podzemno kolerabo. Črno redkev poleti sejemo od začetka julija do sredine avgusta. Takšen termin setve je namenjen jesenski in zimski porabi. Če jo sejemo po vsej gredici, pridelek redčimo na razdaljo 15 cm. Črno redkev lahko sejemo tudi v vrste, na razdaljo okrog 5 cm. Vrste naj bodo med sabo oddaljene dobrih 20 cm. Pregosto setev je treba v času razraščanja redčiti na razdaljo 15 cm v vrsti. V času kalitve sta priporočljiva zalivanje in senčenje, in sicer še posebej v primeru vročega in suhega poletja.

V prispevku vam predstavljamo cepljene debeloplodne sorte rumenega drena, ki se od navadnega rumenega drena ločijo po okusu in večji rodnosti. Poleg izjemno uporabnih plodov rumenega drena uporabimo tudi liste za odličen čaj. Ob uživanju drena bomo zdravi kot dren in polni energije.

Prve cepljene sorte debeloplodnega rumenega drena zorijo že julija. Izjemno dobre in uporabne so ruske sorte. Cepljene sorte debeloplodnega rumenega drena navadno obrodijo več plodov kot navadni rumeni dren. Vsebujejo veliko sladkorjev, sadnih kislin, drugih aromatičnih sestavin in barvil (antocianov) ter C-vitamin. Plodovi sortnih debeloplodnih drenov so bolj čvrsti in mesnati kot pri navadnem drenu. Plodovi navadnega drena so v primerjavi z debeloplodnimi sortami trpko-kiselkastega okusa. Plodove predelamo v okusno marmelado, ki jo lahko mešamo z drugim sadjem (hruške, jabolka), sokove, iz njih lahko kuhamo žganje in kompot. Plodove obiramo s stresanjem v ponjave, ki jih pogrnemo pod drevo. Delno zrele plodove vlagamo v zeliščno-vinski kis. Drnulje debeloplodnih sort drenov so primerne tudi za sušenje in kandiranje. Dovolj dozoreli plodovi so primerni tudi kot sveže sadje.

Kot bi rekel J., vse se spreminja, vse mine. Kdo je J.? Lep, mlad, s kožo v barvi temne čokolade, pravilnih potez, kot večina Gancev. In lepo dišeč. Pred malo več kot pol stoletja, ko sem prvič prišla v Gano, sem se morala o Gancih marsikaj naučiti. Da se kar naprej umivajo, če je le voda v bližini in imajo pet minut časa. Da brcajo žogo kot obsedeni in hodijo na vse nogometne tekme. Da se ves čas smejejo, da so policisti podkupljivi, če te ustavijo in v vozniškem dovoljenju najdejo bankovec, te izpustijo. Če bankovca ni, obstaja alternativa: poveš mu vic, in medtem ko se on reži na vsa usta, se mirno odpelješ.

Dolga nedelja

Prebudila sem se v ranem jutru, ko so se onkraj okna začele oglašati ptice. Zdaj, ko se zgodaj zdani, je tako vsako jutro. Nabrala sem si že dokaj let in ura ni več moj gospodar. Najprej pomislim, kateri dan v tednu je. Spet je nedelja. Nedelje ne maram, odkar živim sama v preveliki hiši.

Zadnja leta sva bila oba z možem, takrat je bilo še kar vzdržno. Vendar sem iskreno želela, da bi odšla pred njim. Tudi on je venomer ponavljal, da si želi hitre smrti, brez dolgotrajnega poležavanja. Tedaj je človek v nadlego drugim in samemu sebi. Njega je Bog uslišal. Kako bo z menoj? Na to pomislim vsak dan. Ja, le vdova ve, da je bilo moževo smrčanje najlepša pesem …

FESTIVALI

Ljubljana Festival

Več kot 80 dogodkov bo zaznamovalo poletne kulturne večere 67. Ljubljana festivala. Vsi si želimo lepo vreme, ker streha v poletnem gledališču Križank še ni popravljena, pripravljeni pa so na selitev na druga prizorišča. Posebno pozornost so namenili gostovanju pomembnih orkestrov (Münchenski radijski orkester z zborom Bavarskega radia, Shenzenski simfonični orkester), plesne navdušence bo očarala plesalka flamenka Maria Pagés, prvakinja Bolšoj teatra Svetlana Zakharova in italijanski plesni ansambel Aterballeto.

Zgodbe nekaterih so naravnost filmske

Slovenija ni le dežela naravnih lepot, gradov in cerkva, temveč tudi v svetovnem merilu pomembnih mostov. Še več, na področju gradnje mostov je nastalo tako bogastvo, da bi se z njim upravičeno ponašali še veliko večji narodi. Tako trdi Gorazd Humar, ki se z zgodovino gradbeništva ukvarja že več desetletij in o tem redno predava tako na ljubljanski kot mariborski fakulteti za gradbeništvo, o mostovih pa je izdal že več izjemnih knjig. Poleg tega je pronicljiv opazovalec z občutkom za posebnosti, po katerih se most razlikuje od več tisoč na pogled enakih ali podobnih mostov po svetu. Z njegovo pomočjo smo spoznavali zanimive zgodbe mostov iz različnih zgodovinskih obdobij in odkrivali tehnološke zmožnosti, ki so njihovo gradnjo omogočile.  

Tisti, ki imate možnost, lahko poleti uživate na domačem vrtu ob prijetnem druženju ali počitku. Potrebujete le še udobne stole, primerno mizo in senco. Za tiste, ki imate radi piknike, pa ne sme manjkati praktičen žar. 

Izberemo vrtno pohištvo, ki ustreza našim navadam in žepu. Odločamo se glede na potrebe, ki jih imamo, saj vsak sam najbolje ve, ali mu bolj ustreza jedilna miza s stoli, morda klop ali pa fotelji, ob katerih je nizka miza, in je komplet namenjen bolj počitku in kramljanju kot pa obedovanju. Če smo izbrali nizke fotelje, potem nima smisla kupovati visoke jedilne vrtne mize, saj nimamo primerno visokih jedilnih stolov. Ti so lahko zložljivi, da jih lažje pospravimo.