Primula ali trobentica je najbolj prepoznavna prva spomladanska cvetlica. Cveti vse od zime tja daleč v pomlad. V tem času je zelo malo cvetočih lončnic po tako dostopnih cenah. Zato sem prepričana, da bo našla mesto v vsakem gospodinjstvu.

Kot pri drugih rastlinskih vrstah, tudi pri primuli žlahtnitelji iščejo vedno drugačne barvne odtenke, oblike cveta in rasti. Nove rastline imajo včasih obstojnejše cvetove in so manj zahtevne za vzgojo. Priporočam, da ob obisku vrtnarij in cvetličarn pregledate njihovo ponudbo.  

OBLETNICE

Ob 160. obletnici rojstva skladatelja Huga Wolfa

V Slovenj Gradcu, rojstnem mestu skladatelja Huga Wolfa, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini, kjer je zaslovel, bodo letos potekale številne prireditve, ki jih bodo v spomin na skladatelja z velikim opusom pripravili glasbeniki, občina in Društvo Huga Wolfa Slovenj Gradec. Napisal je več kot 300 samospevov, opero, komorna in klavirska dela ter zborovske skladbe. V pripravi sta monografija o njem in njegovem delu, spletna stran, kjer bodo objavljali informacije o sprotnem dogajanju, konec leta bo Banka Slovenije izdala kovanec z njegovo podobo. V njegovo čast bo 22. februarja slavnostna akademija v prostorih Koroške galerije likovnih umetnosti.

V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) so zasnovali cikel obrazstavnih programov stalne razstave Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta. Posamezniki postajajo avtorji razstav, po svoji presoji in s svojimi besedami poudarijo in predstavijo vsebine, ki najbolj nazorno kažejo njihovo življenjsko pot in so jo pripravljeni deliti z obiskovalci muzeja. Svojo zgodbo tokrat ponuja Nani Poljanec. Naslovil jo je Nani v Ljubljani in si jo lahko ogledate do konca meseca.

Nani Poljanec, s pravim imenom Aleksander Stanislav Jurkovič, je izjemno zanimiv človek. Od malih nog živi v zdraviliškem mestecu Rogaška Slatina, v Muzeju Anin dvor med drugimi zbirkami razstavlja tudi svoje tri zbirke, ki vzbujajo veliko pozornosti med domačimi in tujimi obiskovalci. Že dolgo pa veliko prahu s svojim delom dviguje tudi Nani, pa ne le v Ljubljani, regiji, ampak širše.

Ko neštetokrat na dan odpiramo predale in omare, vrata ali okna, obračamo gumb na štedilniku, niti ne pomislimo, kako je lahko to opravilo boleče ali skoraj nemogoče za nekoga, ki ga bolijo sklepi, dlani ali roke. Nešteto je situacij, ko moramo v stanovanju nekaj obračati, potegniti k sebi ali odriniti z močjo prstov in dlani.

Najrazličnejše stvari so v stanovanju lahko težavne za boleče roke; to so lahko kljuke na vratih in ročaji na omarah, pipe za vodo, odpiralo na pralnem stroju, gumbi na štedilniku in raznih aparatih, vrata hladilnika ali pomivalnega stroja, vhodna vrata, kljuke na oknih in še kaj. Sem lahko spada tudi uravnavanje temperature na termostatu ali tipkanje kode na kodirniku. Vse to so gibi, kjer moramo prste stisniti, prijeti nekaj majhnega, z roko pritisniti ali povleči ter jo zasukati.

Decembra so v hotelu Delfin v Izoli potekale že sedme Rokodelske delavnice Delfin 2019, ki jih je organizirala Komisija za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije. Namen teh delavnic je druženje rokodelk in rokodelcev iz vse Slovenije, prenos rokodelskega znanja in izkušenj na vrstnike, predvsem pa na mlade v svojih društvih in okolju, spodbujanje samozaupanja in aktivnega staranja starejših ter ohranjanje kulturne in tehniške dediščine.

Kot zanimivost naj omenimo, da je Zdus v sedmih letih izvedel 99 različnih rokodelskih delavnic. Na vseh sedmih delavnicah je sodelovalo 784 rokodelk in rokodelcev iz 99 upokojenskih društev iz vseh 13 pokrajinskih zvez.

EN DAN

Sivo jutro.

Megla do tal.

Luže in blatne poti.

Ljudje tihi, brez volje.

Brez besed se izgubljajo

v sivo jutro na vse strani.

Mračen dan.

Megla še vedno do tal.

Grem skozi križišče brez luči.

Avtomobili glasno drvijo

na vse štiri

meglene strani.

Svetlo popoldne.

Sonce na obzorju se smeji.

Modro nebo se v soncu blešči.

Ljudje imajo dvignjeno glavo,

smejijo se, prijazni so,

pozdravljajo lepo.

Večer.

Le kakšen bo?

EsTeR

USODA

Življenja našega je knjiga

iz dneva v dan težja, siva.

Kdo ne pozna priljubljenega radijskega voditelja Jureta Seška, prvega glasa Radia Ognjišče? Na radiu, ki je lani praznoval 25. obletnico delovanja, dela od prvega dne, poslušajo pa ga radi stari in mladi. Za svoje delo je prejel šest Vikendovih gongov popularnosti, bil je radijska osebnost Nedeljskega dnevnika, dvakrat je bil nominiran za radijskega viktorja. Nagrad je bil vedno zelo vesel, jemal jih je kot priznanje njihovi radijski postaji.

Že od začetka radia vodi priljubljeno otroško oddajo Sobotna iskrica, ki je na sporedu ob sobotah med 9. in 10. uro dopoldne. Takratni odgovorni urednik Franci Trstenjak mu jo je zaupal, ker je Jure na pedagoški fakulteti študiral razredni pouk. Razvedrilna in poučna oddaja, kjer veliko govorijo o pravih vrednotah, je Juretu povsem zlezla pod kožo in jo še danes navdušeno pripravlja.

GREMO NA IZLET

V ponedeljek, 27. aprila 2020

Vstopna mesta: Ljubljana in ob poti, tudi Kranj in Celje, če bo najmanj 15 potnikov

Odhod avtobusa s parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani ob 6. uri. Peljali se bomo mimo Zagreba, po Lonjskem polju in čez mejni prehod Gradiška v BiH. V Banjaluki si bomo v spremstvu lokalnega vodnika ogledali mesto. Videli bomo trdnjavo Kastel, Narodno skupščino Republike Srbske, Gosposko ulico, Banske dvore, Narodno gledališče, cerkev Svete Trojice ... Po ogledu bo nekaj prostega časa za osvežitev in obisk tržnice. Pokusili boste lahko znamenite banjaluške čevapčiče in sladice. Pred odhodom domov se bomo zapeljali na kosilo v restavracijo ob reki Vrbas. Prihod v Ljubljano v večernih urah.

Dragi naši bralci in prijatelji Vzajemnosti, 

vabljeni v našo veselo družbo od nedelje, 31. maja, do srede, 3. junija 2020.

z vsakim dnem smo bližje letošnjemu že 16. druženju bralcev in prijateljev Vzajemnosti. Tokrat bomo spoznavali severno Dalmacijo, točneje Unescovo mesto Zadar, ki je polno kulturnih znamenitosti in od koder je lepo izhodišče za potepanje po bližnji okolici z ladjo ali avtobusom. Tudi tokrat bomo poskrbeli za razgibavanje, izobraževanje, zabavo in ples.