Št. 5, maj 2022

  • Veselimo se snidenja

    maj '22

    Zadnji dve leti sta bili nenavadni in težki. Epidemija koronavirusa je terjala hud davek, zahtevala je številna življenja, marsikateri pa še danes čutijo posledice, ki jih je pustila bolezen. Zaradi zapiranja družabnega življenja, šol, ustanov in celo prepovedi druženja med sorodniki in prijatelji sta se ljudi lotevala tesnoba in strah pred prihodnostjo. Med številni ukrepi so bili nekateri povsem sprti z zdravo pametjo, na primer nošenje zaščitnih mask tudi na prostem, na sprehodu v naravi, kjer bi se lahko nadihali čistega zraka. Maske zdaj niso več potrebne, le še v zdravstvenih ustanovah in socialnovarstvenih zavodih, čeprav ljudje še vedno zbolevajo za covidom-19. K sreči je potek bolezni lažji.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan. J. Turk

Znani so letos veljavni valorizacijski količniki Od elementov, ki imajo še kako pomemben vpliv na višino pripadajoče pokojnine upravičenca, nedvomno sodijo tudi valorizacijski količniki. Omogočajo namreč izračun pokojninske osnove, od katere mu jo zavod praviloma odmeri. Služijo preračunu razpoložljivih mesečnih povprečij osnov zavarovanca (to je plač oziroma zavarovalnih osnov) iz predpisanih prejšnjih let zavarovanja. Namen, vlogo in način njihovega izračunavanja določa veljavni zakon (ZPIZ-2).

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Spremembe pri obdavčitvi prejemkov, ki jih izplačuje Zpiz Državni zbor je dne 11. marca sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z). Novela zakona velja od 22. marca. 2022 dalje, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2022. Zavod je obračun akontacije dohodnine skladno z ZDoh-2Z izvedel prvič pri izplačilu aprilskih pokojnin. Popravkov obračuna akontacije dohodnine za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2022 ne bo, bo pa zavod posredoval Finančni upravi vse potrebne podatke tudi za navedeno obdobje, da bo lahko opravljen obračun davka za celo leto 2022 skladno z ZDoh-2Z pri letni odmeri dohodnine v letu 2023.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavc Bralec sprašuje, kako naj napiše oporoko. Imel je tri otroke, žal je en izmed njih že pokojen. Zapustil je dva sedaj že odrasla otroka. Bralec je skupaj z ženo zgradil hišo. Ima tudi vikend in nekaj prihrankov. Pogovarjali so se o tem, da bi v primeru njegove smrti hišo podedoval eden od otrok, drugi bi dedoval vikend, vnuka pa bi dobila prihranke. Žena oziroma mama bi imela pravico do smrtnega bivanja v hiši in uporabe vikenda.

Vabljeni na Dneve medgeneracijskega sožitja Po dveh letih se vračajo Dnevi medgeneracijskega sožitja, dogodek za predstavljanje pozitivne podobe staranja, medgeneracijskega sožitja, pa tudi odpiranja problematike, ki zadeva vse generacije.Potekali bodo23. in 24. maja na Gospodarskem razstaviščuv Ljubljani.

Uskladitev invalidnin za 4,9 odstotka Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 21. aprila med drugim sprejel sklep o uskladitvi in zneskih invalidnin za telesno okvaro od 1. marca 2022. Gre za pomemben akt za mnoge upravičence, kajti ZPIZ-2, ki velja od 1. januarja 2013, ni predpisal rednega usklajevanja invalidnin, kot je bil določen z ZPIZ-1.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Vezeni izdelki so spričevalo marljivosti in ustvarjalnosti Upokojena računovodska uslužbenka Marija Šolar iz Zgornje Besnice ima v več mapah zbrano domače in tuje gradivo o vezenju. Veliko časa in truda je bilo potrebnega za pripravo lepo oblikovanega priročnika Umetnost vezenja.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Koder hodim, iščem zanimiva debla in korenine Navdih za umetniške zgodbe, ki jih iz lesa ustvarja Rado Weiss iz Okonine v Zgornji Savinjski dolini obilo ponuja narava. Mojster jih najde med zrastlinami, posekanimi debli in panji, kot ostanke drevesnih debel, grč in vejevja. V rokah izučenega brusilca za lesno industrijo postanejo kosi z anomalijami v lesni strukturi prave mojstrovine.

Kraj je dolgo slovel po izdelovanju sit Današnji del mesta Kranj je bil do leta 1957 samostojno naselje, ležeče nad desnim bregom reke Save, ob vznožju Šmarjetne gore (646 m) in Sv. Jošta (847 m) na severnem robu razsežnega Sorškega polja. Kraj se prvič pisno omenja v listini, s katero je 24. novembra 1002 rimsko-nemški kralj Henrik II. 'praedium Strasista' (posest Stražišče) podaril loškemu gospostvu freisinških škofov. Sprva so se tukajšnji prebivalci ukvarjali predvsem s poljedelstvom in živinorejo, ki so se jima kmalu pridružile tudi različne obrti. Med slednjimi je bila po prepričanju 82-letnega upokojenega predmetnega učitelja slovenščine, prizadevnega zbiralca predmetov lokalne kulturne dediščine in krajevnega zgodovinarja Matevža Omana daleč najbolj prepoznavna sitarska obrt.

Rojstva v začetku 20. stoletja Porodništvo je bilo skozi tisočletja v rokah žensk, ki so s svojim znanjem in izkušnjami pomagale pri porajanju. Kot veda se je v Evropi in tudi na Slovenskem začelo razvijati šele v drugi polovici 18. stoletja. Naši kraji so s terezijanskimi zdravstvenimi reformami dobili prve babiške šole, izšli so učbeniki za babice v slovenskem jeziku, porodničarji so se izobraževali v ustanovljenih mediko-kirurških šolah. K razvoju porodništva so prispevale tudi iznajdbe novih instrumentov.

Prvo tekstilno tovarno so imeli v Ajdovščini Leta 1828 je začela v Ajdovščini obratovati prva tekstilna tovarna na naših tleh pod imenom Cesarsko kraljeva priviligirana mehanična predilnica Ajdovščina – priviligirana zato, ker je smela presti bombaž. Postavljena je bila s kapitalom tržaških trgovcev in podjetnikov, ki so ocenili, da je reka Hubelj idealna za pogon tekstilnih strojev, v okolici pa je bilo na voljo dovolj poceni delovne sile.Z novo tovarno so v kraj prišli strokovnjaki, ki so prinašali novo znanje in navade, kar vse je vplivalo na napredek celotne Vipavske doline.

Predani kraju in kulturi Podbočje je lepa vas v krški občini, ki se je nekoč imenovala Sveti Križ. Leži pod Gorjanci, v bližini »opojne« Gadove peči. Kraj je zanimiv tudi po mostovih, kar 11 jih je, od tega jih 8 vodi do posameznih hiš. Četrti most je povezan s hišo družine Černelič, kjer živita dve generacije. Gospa Ivanka, ki je naša sogovornica, pa se spomni časov, ko so z njimi živeli tudi stari starši. »Na starega očeta in staro mamo imam zelo lepe spomine; ogromno sem se naučila od njiju,» pravi, ko stoji ob »spominski steni« s fotografijami prejšnjih rodov.

Zlati odsev dobrote Življenje Tončke Klobučar je prepredeno s skrbjo in ljubeznijo do ljudi. Bila je medicinska sestra, poleg tega pa več kot šestdeset let še prostovoljka Rdečega križa, za kar je pred leti prejela zlato republiško odlikovanje. Domačim pa je predana mama in babica.

Samozdraviti se je treba znati V razvitem svetu vsak dan porabimo na tone sintetičnih zdravil. Prevladujejo zdravila proti bolečinam, pomirjevala, pripravki za večjo moč in energijo, za dvig imunskega sistema, proti stresu in depresiji. Marsikdo med nami tudi prehitro seže po tabletah in drugih umetnih pripravkih tudi tedaj, ko to sploh ni nujno potrebno.

Nikoli nismo povsem sami V strahu pred boleznijo, katastrofami ali takšnimi in drugačnimi sovražniki so ljudje vedno iskali uteho bitjih in najrazličnejših silah, ki so večje in modrejše od njih. Obračali so se na Nekaj, kar ima večjo moč, večji vpliv, katerega niti ni potrebno vedno razumeti.

V zreli družbi se pogovarjamo o vsem Paliativna oskrba je temeljna človekova pravica, česar pa se naša družba še ne zaveda dovolj, je bila ena od ugotovitev pogovora o paliativni oskrbi, ki jo je organiziral Zavod OPRO.

Dimnikar za žile in prijatelj razstrupljanja Čemaž (Allium ursinum L) so poznali že stari Rimljani in so mu celo dajali prednost pred česnom. Uporabna je cela rastlina. V ljudski medicini mu pripisujejo vplive na znižanje krvnega tlaka, znižanje maščob v krvi, in pozitiven vpliv pri poapnenju žil. Rečejo mu tudi; dimnikar za žile.

Pot iz alkoholnega brezna Pitje alkohola povzroča številne hude posledice. Škode ne povzročamo le sebi, temveč tudi svojim bližnjim in nenazadnje družbi. Kako se izviti iz primeža zasvojenosti z alkoholom? Kje poiskati pomoč in razumevanje? Ena od možnosti je priključitev skupnosti anonimnih alkoholikov, ki se v Sloveniji srečujejo že 32 let.

Kalcinacija je najpogostejša v ramenskem sklepu Ljudje v srednjih letih in starejši velikokrat tožijo zaradi bolečin v sklepih. Eden od vzrokov za bolečine je lahko kalcinacija, kot pogovorno pravimo kalcinirajočemu tendinitisu. Najbolj na udaru so sklepi, ki jih pogosto, preveč ali nepravilno obremenjujemo, zato je ta bolezen značilna tudi za nekatere športe.

Z ajdovo moko do okusnih sladic Kjer ni nobene potrebe po elastičnosti glutena, je ajdova moka primerno nadomestilo za pšenično moko, zato se krasno obnese v biskvitu, v palačinkah in v njokih. Poskusite v testo za rulado vmešati ajdovo moko in se prepričajte, da zanjo bele pšenične moke sploh ne potrebujete.

Ozaveščenost bolnikov pomaga pri zdravljenju  Z leti slabijo moč, okretnost in ravnotežje, bolijo nas sklepi, slabšata se sluh in vid, sproti pozabljamo kje smo kaj pustili, v pogovorih se nam izmikajo imena in besede. Neredko se takim težavam pridružijo še bolezni, med katerimi prednjačijo bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen, krhkost kosti, demenca in še kaj.

Modne pomladne kombinacije Letošnja moda nas razveseljuje z barvitimi odtenki, ne pozablja pa tudi na nevtralne barve, ki so osnova garderobi za več naslednjih sezon. Peščeni odtenki do barve lešnika so odlična osnova, kateri lahko dodajamo pravzaprav kateri koli živahen odtenek, ali pa kontrastno barvo.

Raztezanje sede Starejši kot smo, bolj naše telo potrebuje redno raztezanje mišic. Premalo ljudi ve, da je lahko čudovit vadbeni rekvizit navaden stol. Najbolje je sicer vaditi na stolu s tršim sedalom, a po intenzivnejšem sprehodu in vajah ter delu je raztezanje možno učinkovito opraviti tudi na stabilnem vrtnem stolu.

Zdravje kratka

Skrbimo za ustno zdravje Zobozdravniki opozarjajo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje ustno zdravje, vzdržuje ga s primerno ustno higieno in pravočasnim obiskovanjem zobozdravnika, oni pa nam pomagajo obdržati zdrave zobe skozi vsa življenjska obdobja.

Malo več zelenjave, prosim Današnji časi so zelo zahtevni. Enkrat je ''na piki'' preveč mesa, drugič preveč zelenjave, nato so na udaru jajca, ocvirki ali maslo... Eni zagovarjajo več vode, drugim je celo mleko vir spotike. Prvi udrihajo po mesojedih, drugi po veganih ... in vsakdo hoče imeti svoj edini prav.

Nevarni klopi – bolezni in zaščita Pomlad je in sončni dnevi vabijo na izlet v naravo, a v naravi so žal tudi klopi. Če so okuženi, lahko zbolimo za nevarnimi boleznimi.

Da ne bo neprijetnih presenečenj Promet zahteva zbranost in tu pa tam osvežitev znanja. Pa preverjanje brezhibnosti vozila tudi. Zato se danes spomnimo na nekaj pomembnih dejstev.

S harmoniko že več kot 70 let »S slovensko glasbo so povezani vsi moji predniki, stari ata, ati pa tudi stric Toni, ki me je naučil igranja na harmoniko in je pravzaprav tisti grešnik, ki me je vpeljal v glasbene vode. Kot soustanovitelj glasbene šole v Domžalah je že pred vojno deloval v domžalski okolici. Poučeval je igranje na vsa glasbila, razen na pihala in trobila,« za uvod opiše svojo glasbeno družino.

Si volila ta prave?

Izberimo učinkovit preparat Pogosto vidimo in slišimo reklame za ta ali oni preparat, pa naj bo iz področja prehrane, zdravja in zdravil ali pa za nego cvetja oziroma vzgojo rastlin na vrtu ali sadovnjaku. Marsikdaj nas reklamni zapisprivabi, da takšno reč pač kupimo saj imamo vedno kakšen problem z rastlinami, poljščinami, pridelki. Problem želimo rešiti. Toda, ali vse to, kar oglašujejo, res drži!

Od Kvarnerja do Istre

Punčka Punčka je ena najstarejših igrač. Nikoli ni iz mode, a se kar naprej spreminja, kot se spreminjata družba in okus dobe.

V rastlinjaku ne raste samo paradižnik Maja je rastlinjak poln sveže, domače zelenjave. Sejemo in sadimo tudi za poletne dni. V zavarovanem prostoru naj ne raste samo paradižnik. V primeru hladne pomladi v začetku maja sadimo tudi kumarice, papriko, jajčevce in ostale plodovke. Redno skrbimo za zračenje, zalivanje, postavimo zastirko in mrežo za senčenje. Ne pozabimo na sajenje cvetlic, ki privabljajo čmrlje in čebele.

AH, TI NAŠI VNUKI

Najlepše je delo na terenu Petnajsti maj je svetovni dan muzejev. Na ta dan še posebej vabijo, da jih obiščete, si ogledate njihove zbirke in razstave, nam pa se je zdelo prav, da odkrijemo, koliko dela se skriva za vsem lepim in zanimivem, kar lahko vidite na bleščečih razstavah. Etnologinjo Jelko Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota smo prosili, da nam predstavi svoj študij, delo, muzej in njegov pomen.

Kako je slovenska Črna kraljica Hrvate rešila suše Če se odpravimo proti Dalmaciji se v okolici Karlovca pojavi smerokaz z napisom Plitvička jezera. Res je nacionalni park, ki je od leta 1979 pod okriljem svetovne dediščine Unesca nekoliko stran od avtoceste Zagreb-Split, a je vredno zapeljati z nje in si dušo vsaj za nekaj ur sprostiti v tem naravnem vrtu.

Ohranimo rodovitno prst Zaradi poseljenosti, podnebnih sprememb in pozidav je po svetu vse manj obdelovalne zemlje. Osvestiti misel, da je zemlja omejen vir prehrane, je eden od ciljev, ki so se ga lotili znotraj globalnega gibanja Conscious Planet - Rešimo prst.

Cvetlične zasaditve pred vhodom Prvi vtis je vedno najbolj pomemben. To velja tudi za cvetoče zasaditve, ki prve pozdravijo obiskovalca pred našimi vrati. Cvetoče lonce lahko tudi prestavimo ko si zaželimo polepšati kakšen poseben dogodek.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Balkon naj bo prostor za sprostitev S toplimi dnevi postanejo bolj uporabni balkoni, predvsem za tiste, ki nimajo vrta ali živijo v večstanovanjski stavbi. Zelo so dobrodošli za bolne, gibalno ovirane ali ljudi na vozičkih. Pogosto je balkon edini izhod na svež zrak tudi za starejše, ki se težko vzpenjajo po stopnicah in ne morejo hoditi daleč.

V senci velikih besed politikov begunce rešujejo prostovoljci Kdo so ljudje s širokim srcem, prostovoljci, ki pomagajo beguncem oziroma kaj žene nekoga z razmeroma udobnim in mirnim življenjem, da gre tudi stotine kilometrov od svojega varnega doma pomagat neznanim ljudem v stiski.

Ročno izdelana preproga kot blazina za kužka Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Ki nam oživlja žile

KULTURA

Druženje, pogovor, ustvarjanje Ob vstopu v dom starejših v ljubljanskih Fužinah obiskovalce pozdravijo lepo urejene vitrine, v katerih so razstavljeni izdelki stanovalcev, pa tudi marmelade, sokovi, žganja in celo lastno vino imajo. Vse izdelke je mogoče tudi kupiti.

Njene roke ustvarjajo čudovite izdelke Ob dogovoru za obisk Ivanke Petučnik nisem poznal. Ko sva se dobila, pa sem spoznal, da je to upokojenka, ki ima v našem hotelu Delfinu v rokah vedno pletilke. Kot da želijo njeni prsti nenehno ustvarjati in to brez truda in nadzora. Proti večeru vidimo čudovito kapo, mogoče šal ali nogavice za mrzle dni.

DRUŽENJE MAJ

Naj bo prihodnost brez konflikta med ekologijo in ekonomijo Marinka Vovk je doktorica bioloških znanosti, razvojnica, mentorica, strokovna sodelavka, socialna podjetnica in vodja razvoja v raziskovalnem centru RE-USE. Leta 2012 je ustanovila prvo socialno podjetje v Sloveniji Center ponovne uporabe (CPU), ki prispeva k zmanjševanju odpadkov, kroženju virov in spodbujanju lokalnih delovnih mest, pa tudi k ozaveščanju in izobraževanju potrošnikov.

SVET IN MI

V zakonu je občina priložnost in past Sodobni evropski zakoni o dolgotrajni oskrbi poverjajo njeno organizacijo občinam – samo občinska politika in uprava, lokalne stroke in občani čutijo potrebo, da prav poskrbijo za svoje bolne in starostno opešane ljudi. Pred meseci sprejeti slovenski zakon je zadržal večino organizacijskih dolžnosti v pristojnosti države. Napol pa je lokalnemu razvoju odprl vrata. Občina, ki si bo zastavila za prioriteto vzpostaviti krajevno mrežo integrirane oskrbe, bo z uveljavljanjem novega Zakona lahko v nekaj letih dosegla sodobno evropsko raven; občina, ki bo to nalogo prepuščala državi ali kapitalu, bo pri oskrbi svojih nemočnih občanov še bolj zaostajala.

Naši obrazi

Po zdravje v naravo

Od zelišč do platna

NOVICE OD VSEPOVSOD

Digitalizacija: povezuje ali ločuje? Že pri vsakdanjih opravkih bodisi v trgovini, na banki ali pri zdravniku je pomembno kako hitro smo zmožni slediti in se prilagajati spremembam. Ali povedano drugače - kako dobro se znajdemo v digitalnem svetu, kako obvladujemo sodobno tehnologijo. Da imajo starejši z digitalnimi postopki največ težav, govorimo že vsaj desetletje, kljub temu pa digitalni razkorak med tistimi, ki so del digitalne družbe, in tistimi, ki niso, s starostjo vedno bolj narašča.

Spremenjena razmerja

Mali oglasi

Dodatni brezplačni avtobusni prevozi V zadnjem času smo v uredništvo Vzajemnosti dobili kar nekaj pripomb bralcev v zvezi z brezplačnimi avtobusnimi prevozi upokojencev. Na nekaterih relacijah, zlasti proti morju in Gorenjski, je pogosto velika gneča, zato ne morejo na določen avtobus, poleg tega pa naj bi imeli pri prevozu prednost potniki s kupljenimi vozovnicam.

 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media