Št. 6, junij 2022

  • Sožitje se začne v družini

    junij '22

    Do epidemije se sploh nismo zavedali, kako pomembno je medsebojno druženje. Sodeč po dobrem obisku, nasmejanih obrazih in razigranosti nekaterih, saj se je med prireditvijo plesalo tudi pod odrom, je bila odločitev Zdusa, da pripravi Dneve medgeneracijskega sožitja, pravilna.

    Skoraj dve leti je bilo skupinsko ustvarjanje oteženo, toda številni člani društev upokojencev po vsej Sloveniji niso mirovali. Komaj so že čakali, da pokažejo, kaj so v tem času ustvarili. Zelo so si želeli tudi druženja. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so bile stojnice polne najrazličnejših uporabnih in umetelnih izdelkov, v katere so vložili ure in ure dela. Zapeli so pevci, zaigrali godbeniki in zaplesali folkloristi, predstavili so se tudi literati, likovniki in fotografi. Na okroglih mizah so opozorili na pereče probleme, ki zadevajo vse generacije – govorili so o bivalnem standardu in pomanjkanju stanovanj za mlade ter zdravstveni in socialni oskrbi starejših.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavc Bralka bi rada sinu prepustila hišo, v kateri si je v zgornjem nadstropju že pred časom uredil stanovanje. Hči že dolgo ne živi več v tej hiši in je bivanje v njej tudi ne zanima. Bralko zanima, kako najuredi prenos lastništva.

Pogoji za pridobitev vdovske pokojnine Starostna, predčasna ali invalidska pokojnina je osebna pravica, medtem ko je vdovska pokojnina izvedena pravica iz pravice do pokojnine umrlega, katere osnovni namen je zagotoviti sredstva za preživljanje preživelemu zakoncu oziroma partnerju.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Dodatni odmerni odstotek zaradi skrbi za otroka Državni zbor je 22. februarja 2022 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2M), ki je pričel veljati 19. marca 2022, uporablja pa se od 1. aprila 2022. Ena izmed sprememb, ki jih prinaša novela, je tudi dopolnitev 37. člena ZPIZ-2 glede uveljavitve dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otoka. Z novelo se je moškim pod točno določenimi pogoji razširila možnost uveljavitve dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroka.

Obisk z urada za demografijo V začetku maja so Zvezo društev upokojencev Slovenije obiskali predstavniki Urada vlade RS za demografijo, ki je pričel z delom sredi aprila. Slovenija se uvršča med države z najvišjo povprečno starostjo prebivalstva ter najvišjim deležem starejšega prebivalstva na svetu. Zato delovanje urada temelji na spodbujanju družinskega življenja in na sploh veselja do življenja ter medgeneracijskega sodelovanja.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

Do sreče tudi s čokolado Tokrat izjemoma ne bomo pisali o propadlem podjetju, pač pa o uspešni in sladki zgodbi: o Gorenjki, najslavnejši tovarni čokolade pri nas in o njeni častitljivi, sto let dolgi zgodbi.Podjetje se med drugim ponaša z nekaj oskarji za embalažo ter s kar nekaj laskavimi priznanji za blagovno znamko, ki ji potrošniki najbolj zaupajo.

Opazne sledi Josipa Doltarja v razvoju mesta Naselje s starim jedrom leži na ozkem pomolu ob sotočju rek Lahinje in Dobličice. Kraj se kot Schirnomel omenja leta 1228, nakar je 1277. postal trg in 1407. mesto ter v času turških vpadov zaradi svoje strateške lege postal pomembno obrambno oporišče. V kasnejših stoletjih je Črnomelj precej nazadoval, saj je bil le manjše podeželsko središče s pretežno kmetijskim zaledjem. Šele izgradnja železnice leta 1914 je pospešila razvoj trgovine in prometa, po prvi svetovni vojni pa se je razmahnila tudi industrija. »Pri spreminjanju mesta v tem obdobju je imel opazno vlogo tudi moj stari ate, mlinar, žagar, livar in župan Josip Doltar,« pravi njegova vnukinja, 79-letna upokojena bančna uslužbenka Danica Todorovski, ki živi v črnomaljskem predelu Čardak.

Vztrajna in gibčna

Ljubezen do lesa ga spremlja od nekdaj Anton Žagar, kličejo ga Tone, z Vrha pri Pahi je letos praznoval visok življenjski jubilej, 90. rojstni dan. Kot sam pravi, je recept za dolgo življenje v tem, da je treba »fajn delat«, česarse je sam vedno držal.

Slovenska beseda v Kanalski dolini »V priimku Prešeren so vsi trije 'e-ji', ki jih pozna slovenščina. Na začetku je široki e, nato ozki in nazadnje polglasnik 'e',« svojim učencem v osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom nazorno pojasni učiteljica Alma Hlade Prescheren, ki se je po poroki z Jankom pred 49 leti iz Ljubljane preselila na Trbiž. Prišla je v ugledno družino zamejskih Slovencev, ki je predana slovenskemu jeziku in kulturi.

Mladostna stoletnica  Ročna dela (kvačkanje, pletenje, klekljanje, šivanje prtičkov…) so bila v preteklostivsakdanje opravilo skoraj v vsakem gospodinjstvu. Zaradi tempa življenja, novih navad in modernizacije je tega vedno manj. Med tistimi, ki ohranjajo tovrstne rokodelske spretnosti je tudi Savinjčanka Kristina Bobek, ki smo jo obiskali ob njenem stotem rojstnem dnevu.

Mojstrica medenih kruhkov Cirila Šmid iz Železnikov je mojstrica izdelovanja dražgoškega kruhka ali malega kruhka, kot to medeno pecivo še imenujejo, in na ta način predstavlja Kulturno dediščino Seške doline.

Urarka iz Celja Ura nam meri čas od rojstva do smrti in hkrati gotovo spada med najlepše izdelke , ki jih je ustvarila človeška roka. Starinske ure nenehno tiktakajo. Če se ustavijo, jih mora v roke vzeti spreten urar, ki jih popravi in jim na ta način vrne življenje.

IZBRSKANO IZ SPOMINA

Znižajte visok krvni tlak Vsak drugi odrasel človek razvitega sveta, torej tudi Slovenije, ima previsok krvni tlak. Običajno dolga leta ne povzroča prav nobenih težav ali bolečin, a v tem času dela škodo srcu, ledvicam, možganom, očesnemu ozadju itd. Dejstvo je, da nezdravljeni povišan krvni tlak veča tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, ki imajo lahko hude posledice.

Pogovarjajmo se o varni spolnosti Eden od izjemnih uspehov človeške družbe je drastično zniževanje obolevnosti in umrljivosti žensk za rakom na materničnem vratu- tudi zaradi dobre preventive.

Vročina je stres za telo Na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja izpostavljajo, da vročinski valovi, ki so ena od posledic globalnega segrevanja, po vsem svetu vplivajo na povečano število prezgodnjih smrti in sprejemov v bolnišnice. Zadnji najbolj vroči poletji v Evropi sta bili leta 2018 in lani. Stroka ocenjuje, da bo dni s temperaturo nad 30 stopinjami vedno več, zato je koristno vedeti, kako ravnati ob povečani toplotni obremenitvi.

Minute lahko rešijo življenje Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsako leto zabeležimo več kot 4000 primerov možganske kapi, kar je več kot 10 dnevno. Približno 30 odstotkov ljudi jih utrpi v aktivnem obdobju, 40 odstotkov bolnikov ima po možganski kapi zmerne težave pri funkcioniranju, 15 do 30 odstotkov pa hujše, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri vsakdanjih opravilih.

Daljši trak, šal ali vrvica za pomoč Prejšnji mesec na stolu, tokrat pa vaje na tleh in še malce težje ter s pomočjo daljšega traku. Vaj se bodo lahko lotili tudi resnejši rekreativci in si z njimi pomagali pri razvoju gibljivosti, moči in koordinacije. Prav tako je sprostitev prijetnejša s pomočjo tega enostavnega rekvizita.

Sladice s sadjem Tudi vi komaj čakate sadje, ki v teh dneh dozoreva na vrtovih? Se tudi vi veselite prvih jagodk, prvih robidnic, malin, kosmulj in ribeza? Letos nas bo, vsaj tako kaže, narava obdarovala s sadnim obiljem, ki ga bomo gotovo izkoristili in se ga vsekakor do sitega najedli.

Nevidna komunikacija med nami Oglasi za telekomunikacije nam sporočajo: »najmočnejše so tiste vezi, ki jih ne vidimo.« Pod ta rek de lahko podpišejo tudi marsikateri drugi kreatorji našega vsakdana. Kaj s tem mislimo?

Sir idealno dopolnjuje rastlinska živila Naravno, surovo mleko zdravih krav, ovc, koz, kobil ali oslic, ki se pasejo, je idealna hrana. Vsebuje vsa za življenje pomembna hranila In to v pravilnem medsebojnem razmerju. Skoraj ni diete, v katero ga ne bi mogli vključiti.

Zakaj se glivic tako težko znebimo?

Bodite pozorni na spremembe kožnih znamenj Kožni raki spadajo med najpogostejše rake, na srečo jih lahko uspešno zdravimo, a le, če jih dovolj zgodaj odkrijemo. Zato bodite pozorni na spremenjena znamenja na koži ali pa na majhne rane, ki se ne zacelijo, sploh če se pojavijo na delih telesa, ki so izpostavljeni soncu.

Demenca, bolezen, ki spreminja osebnost Ko je po možganski kapi za demenco zbolela moja mama, se pri nas o tej bolezni starejših ljudi, čeprav lahko zbolijo tudi mlajši, ni veliko vedelo in še veliko manj govorilo. Tedaj o demenci ni bilo na voljo praktično nobenega priročnika, nobene knjige. O njej tudi splošni zdravniki niso veliko vedeli, saj so demenco uvrstili v program na medicinsko fakulteto šele leta 2000. Tako sem skupaj z mamo dolgo tavala v temi in nekaj časa celo naivno upala, da bo nekoč ozdravela, in da bo spet takšna, kot je bila …

ZDRAVJE KRATKE

Sproščene modne kombinacije V letošnjih pomladno poletnih kombinacij je pogost bledo rožnat odtenek. Lepo se kombinira z črno barvo in cvetličnim grafičnim vzorcem, ki kombinacijo osveži in naredi elegantno. Ne pozabite na ostale modne dodatke, ki lepo zaokrožijo vašo podobo.

Prehrana pri kronično občutljivem črevesju Pogoste driske in/ali bolečine v črevesju sta znaka njegove kronične občutljivosti. Osebe s takimi težavami težko prebavijo nekatera živila, katerih uživanje zato zdravnik običajno odsvetuje. Ta je koristen ukrep, ki pa lahko privede do še večjega primanjkljaja esencialnih hranil. V tem prispevku predstavljam svoj trimesečni program okrepitve ob kroničnem občutljivem črevesju.

Vene ne marajo toplote Otekle in boleče noge ter občutek težkih in utrujenih nog so lahko znaki venskega popuščanja, ki je resna bolezen. Če jo pravočasno prepoznamo, lahko preprečimo nastanek kroničnih težav.

Polži na vrtu – nikoli končana zgodba Polži nas spravljajo v obup. Pobiramo jih, jim nastavljamo pasti, razna lepila in gele, da bi omejili njihovo širjenje na naše grede. Ali pa obupamo in uporabimo kemikalije,čeprav jim nasprotujemo. Zakaj nam zatiranje ne uspe v takšni meri, da bi drugo leto imeli mir?

Baba, ne bo ti ratalo! Ja, baba to sem jaz. Baba za mojih osem vnukov in vnukinj. Samo za njih in za nikogar drugega. To "ime" sem dobila pri prvem vnuku, ki je zdaj že odrasel fant. Ko je začel izgovarjati prve besede, pravzaprav prve zloge in to je bilo ba-ba-ba ..., pa so mi rekli: "Tebe kliče!"

Koprive za gnojilo in zaščito rastlin Vas zanima kako pripravimo odlično domače gnojilo iz kopriv? Ste vedeli, da iz kopriv pripravimo tudi zeliščna pripravka, ki odganjata uši in pršice? Pripravite koprivno prevrelko, hladni izvleček in koprivno brozgo. Tako bodo rastline varne pred ušmi, pršicami in bogato pognojene.

Vsestransko učinkovit in uporaben žajbelj Žajbelj (Salvia officinalis) uživa ugled najpomembnejšega ljudskega zdravila v obliki čaja in tudi mazila. Uporablja se tudi kot začimba. Izžareva silno energijsko moč, spodbuja ljubezen, ustvarjalnost in komunikativnost, zato ga le posadite na vrtu ali v loncu.

V Furlanijo

Greste z nami v Zadar? Od nedelje, 2. oktobra, do srede, 5. oktobra 2022 bo potekalo že 16. srečanje bralcev Vzajemnosti

Kočevarska katedrala v Nemški Loki Na jugovzhodnem delu Slovenije se razprostira pokrajina z imenom Kočevsko. Skrivnostni gozdovi se kot zelena žametna preproga nemo dvigajo kvišku. Ob pogledu na to bogastvo niti ne slutimo, da skrivajo v sebi bogato zgodovinsko zapuščino. Tukaj so namreč več kot šest stoletij prebivali Kočevski Nemci ali Kočevarji.

S prvo plačo po kitaro Vinko Janežič se je rodil leta 1945 v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem. V družini je bilo sedem otrok, mamaAnaje bila gospodinja, očeFrancpa je znal opravljati najrazličnejša dela. Vsega se je uspešno lotil, tako da sta z mamo, ki je veliko hodila pomagat kmetom in pospravljat v šoli, lahko preživljala tako veliko družino.

S senčenjem uravnavamo temperaturo Zastiranje oken je eden od ključnih ukrepov proti vdoru vročine v stanovanje. Najboljše so klasične rolete ali polknice na zunanji strani oken. Manj pomagajo tekstilni roloji ali žaluzije, ki so na notranji strani stekel ali med stekli.Tak ukrep bo malenkost zaščitil pred sončnim sevanjem, vendar ne bo dovolj učinkovit, ker bo vročina že vstopila v prostor

Leonora je njihov največji eksponat Marca leta 2003 je zanimanje javnosti vzbudila nenavadna najdba - v Piranskem zalivu so opazili ogromno truplo. Izkazalo se je, da gre za brazdastega kita, ki je verjetno poginil že pred časom, saj je bilo truplo v že zelo slabem stanju. Kiti, z izjemo delfinov vrste velika pliskavka, le redko priplavajo v slovensko morje. Zato je bilo tudi opažanje živega brazdastega kita, le slaba dva meseca pred odkritjem trupla, prava atrakcija.

Samooskrba na balkonu ali terasi Mini zelenjavni vrt postaja za marsikoga svet samooskrbe, ki je vedno pri roki. Številna zelišča ter cepljeno in miniaturno zelenjavo lahko pridelamo tudi na balkonu v visoki stolpnici ali domači terasi.

Nageljni so del ljudske dediščine Pri Gorenjski turistični zvezi že od leta 2000 poteka akcija »Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone«. Zveza se je za ta projekt odločila v okviru akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna in v letu 2013 program izbora za najlepše gorenjske nageljne še nadgradila.

IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Lutke, ki čakajo na glas in roko, da jih oživita Bili so zlati časi lutkarstva, vsaj če govorimo za Gorenjsko v 80. letih, se spominja avtorica razstave Lutke dveh prijateljev Mita Muljavec Uršič, upokojena vzgojiteljica in lutkarica. Zbrala je lutke iz več kot dvajset lutkovnih predstav, ki jih je ustvaril Saša Kump in jih skupaj z njim, pozneje pa tudi samostojno uporabljal Cveto Sever in naslednje generacije kranjskih lutkarjev.

Delajmo prijazen svet

Prenovimo, popestrimo, polepšajmo Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Trda mila in šamponi – ekološki in varčni Pred leti po krivici zapostavljena so trda mila spet vse bolj priljubljena, še posebej pri ekološko bolj osveščenih potrošnikih. V resnici imajo veliko prednosti pred tekočimi mili.

Spominčice ohranjajo narodovo izročilo Skupina Spominčice je s svojim ustvarjalnim delom v Društvu upokojencev Slovenske Konjice začela leta 2004 na pobudo Vide Bezenšek in Zofije Voler. Po treh letih je vodenje skupine prevzela Zvonka Krajnc. Ustvarjanje jim je v veselje, hkrati pa z njim ohranjajo bogato narodovo izročilo.

Nekaj dni v prestižnem Dubaju Sredi februarja sem obiskala Združene Arabske Emirate (ZAE) na Bližnjem Vzhodu, na puščavskem področju Arabskega polotoka ob Perzijskem zalivu. ZAE sicer sestavlja sedem emiratov, med katerimi sta najbolj znana moderni in vedno živahni Dubaj ter upravna in mirna prestolnica Abu Dhabi.

Iskalska in zbirateljska sreča ter trdo delo Butični založnik in zasebni galerist, strasten zbiratelj domoznanskega gradiva, iskalec prezrtih osebnosti Primož Premzl je nekaj čisto posebnega na slovenski kulturni sceni. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Glazerjevo listino in Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo. Najpomembnejši pa je njegov žlahtni entuziazem, s katerim opravlja svoje založniško poslanstvo. Brez tega bi bilo marsikaj izgubljeno in nedostopno.

Naj cveti več Makovih svetov Tam pod mogočno Menino planino, v neokrnjeni naravi, cveti posebno lep makov cvet - gornjegrajski Makov svet. To je inovativen center za osebe z demenco, najsodobnejši pri nas. Zasnovan je kot prizidek tamkajšnjemu klasičnemu domu za starejše občane, stanovalci pa so iz vseh slovenskih pokrajin.

Skozi jame se prebija Rak Z avtom lahko pridemo v Rakov Škocjan oziroma k Zelškim jamam iz treh smeri: iz Unca, Postojne in Podskrajnika. Z železniške postaje Rakek pa je do Rakovega Škocjana ura zmerne hoje po ravnem, a po divje zakraselem svetu, sicer krajinskem parku. Naravoslovna učna pot po tem parku ima 16 vsebinskih točk. Začne se pri Zelških jamah oziroma pri Malem naravnem mostu, sklene pa pri razvalinah cerkvice sv. Kancijana pri Velikem naravnem mostu. Pot je dolga 4,5 km oziroma poldrugo ure hoje. Zahteva pa dobro obutev.

Epilepsija ali božjast pri psih Tako kot v humani medicini se tudi v veterini srečujemo z epilepsijo, nekoliko pogosteje pri psih kot pri mačkah. Gre za živčne oblike napadov, ki se ponavljajo in so posledica nenadzorovanega, nenadnega izbruha električne aktivnosti v možganih.

KULTURA KRATKE

DRUŽENJE JUNIJ

Lahko izumimo tisoč besed, strah bo še vedno ostal Slovenski knjižni jezik je relativno mlad, ne govori ga ravno veliko ljudi, pa vendar ni bojazni, da bi kar izginil ali da bi ga izpodrinili »večji« jeziki, je prepričan jezikoslovec dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ko skrbimo za slovenščino, skrbimo tudi za jezikovno raznolikost. Za slovenščino pa bo težko poskrbel kdo drug kot prav mi.

Vse izhaja iz otroštva

Od koga naj pričakujem dobro oskrbo? Mi, ki smo se rojevali prve četrt stoletja po vojni, smo najštevilčnejši letniki. Sedaj se staramo socialno bolje preskrbljeni, bolj zdravi in aktivi kakor so se naši predniki. Skrbi nas dejstvo, da v visoki starosti večina potrebuje pomoč pri vsakdanjih opravilih. Po Evropi so si države že pred četrt stoletja zadale za prednostno nalogo razvoj kakovostne oskrbe za današnje potrebe. Pred pol leta je tudi slovenski parlament sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi. Glede moje oskrbe, ko jo bom v bolezni ali onemoglosti potreboval, pa sem glavni, ki lahko nanjo misli in jo načrtuje, jaz sam.

PISMA BRALCEV

Prelom

SVET IN MI

NOVICE OD VSEPOVSOD

Kaj delajo in kaj potrebujejo starejši Po dveh letih premora so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani spet odvili Dnevi medgeneracijskega sožitja. To je bila priložnost za predstavljanje vsestranske aktivnosti starejše generacije, za polemike o izzivih, ki jih odpira dolgoživa družba in predvsem za druženje, ki smo ga že zelo pogrešali.

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media