Št. 11, november 2022

  • Hrana za dušo

    november '22

    Kamor koli se ozremo, so slabe novice. Grozijo nam podražitve hrane in energentov ter vojna v Ukrajini, ki se zaostruje. Prestrašeni smo, ker se počutimo nemočne. Toda strah je orožje in v interesu tistih, ki želijo manipulirati. Lažje nam bo, če se tega zavedamo in se s stvarmi, na katere nimamo vpliva, ne obremenjujemo. Poskušajmo se osredotočiti na danes in izbrati svojo pot.

    Pri energiji poskušajmo privarčevati, kjer lahko, pri hrani nam bodo v pomoč shranki, ki smo jih pripravili iz pridelkov z vrta. Ko kupujemo, izberimo kakovostne stvari, vendar ne pretiravajmo z zalogami. Še vedno namreč zavržemo preveč hrane. Viške pridelkov z vrta zamenjamo s sosedi ali pa jih podarimo. Tako krepimo vezi in solidarnost s skupnostjo, kjer živimo. Če bo treba, lahko na njihovo pomoč vedno računamo. In to je neprecenljive vrednosti, kar se je pokazalo tudi v epidemiji koronavirusa.

Kazalo

Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja Janez Tekavc Bralec ima dva sina, prvi živi v bralčevem stanovanju z družino že 30 let brezplačno in brez pogodbe, plačujejo samo stroške. Bralec živi s partnerko drugje. Vsa dela, streha bloka, nova fasada, menjava oken, menjava radiatorjev, menjava podov je bralec plačal s pomočjo drugega sina, ki živi v svoji hiši. Prav tako sta prvemu sinu oz. bratu poplačala njegov dolg, približno 10.000 evrov, saj je bil pogosto brez zaposlitve.Bralec je izračunal, da je prvi sin dobil že dovolj in namerava z izročilno pogodbo dati stanovanje drugemu sinu. Ta bi se tudi zavezal, da bo plačeval očetovo oskrbo v domu, če bo to potrebno. Bralca zanima kako naj drugi sin brata izseli iz stanovanja. Prvi sin namreč ne bo izvedel za izročilno pogodbo.

Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Energetski dodatek za invalide Državni zbor je konec avgusta 2022 sprejel Zakon o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva (ZZUOPD), ki se nanaša na drugi energetski dodatek, tokrat zaradi omilitve posledic dviga cen energentov in cen življenjskih potrebščin za najbolj ranljive skupine prebivalstva na področju socialne varnosti.

VESTI IZ ZDUS To je eden od očitkov, ki jih je na predsednika vlade, podpredsednico državnega zbora in ministrom ter generalnega direktorja Zpiza z odprtim pismom naslovil Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije. Vsebino pisma povzemamo v nadaljevanju.

Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Preveč je že sprememb zakona, lotiti se je treba nove pokojninske reforme Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na oktobrski seji obravnaval predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2P), ki je bil v zakonodajni postopek vložen koncem avgusta, vendar to ni zadnji. Na prihodnji seji bo na dnevnem redu še novela (ZPIZ-2R). Obravnaval je tudi rebalans finančnega načrta zavoda za leto 2022 in ga sprejel.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

V življenju moraš biti korajžen Jožefina Habjanič iz Metave v Malečniku, ki jo že od malega kličejo Fini, je 7. oktobra praznovala 102. rojstni dan. Pri svojih častitljivih letih je še vedno izjemno čila in zdrava, živi sama, vsak dan kuha in sama poskrbi zase.

Zdi se mi, da sem zdaj dozorel Če je kje Bog, se mu zahvaljujem za lepo življenje, je iskren Jožef Drab iz Dobrunj, naselja na vzhodu ljubljanske mestne občine. Septembra je praznoval devetdesetletnico, v dobri družbi in glasbo za ples,kar mu je bilo od nekdaj v veselje.

Mojstri za lase, mojstri za pričeske Ob omembi Narta studia si starejše generacije v spomin še vedno prikličejo dva presežka iz druge polovice minulega stoletja: najbolj znan in najsodobnejši promocijski center za nego las v nekdanji Jugoslaviji in eno najlepših in najmodernejših ljubljanskih stavb.

IZBRSKANO IZ SPOMINA Spoštovani bralci, škoda bi bilo, da zgodovina s starih fotografij ponikne v pozabo. Pobrskajte po starih albumih, predalih ali škatlah, pošljite nam fotografije in delite svoje spomine z drugimi bralci. Oddolžili se vam bomo z darilcem.

Bivše kmečko naselje postalo pretežno delavsko Obcestno naselje sredi Spodnje Savinjske doline leži ob odcepu od glavne ceste Ljubljana – Celje proti Velenju, vzhodno od tri kilometre oddaljenega občinskega središča Žalca. »Ravninska vas, ki spada v Krajevno skupnost Petrovče, se od križišča širi proti severu do potoka Ložnice. Hiše se skoraj držijo ena druge. Nekdanje kmečko naselje je v zadnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja postajalo vse bolj delavsko. Arondacija in podružabljanje njiv (Lopata, Dolge njive, Brežnica in Gmajna) sta pospešila deagrarizacijo vasi. Ob velenjski cesti so delavci postavili nove hiše, na severu, na levem bregu Ložnice, pa je nastalo popolnoma novo naselje,« nam je pojasnil 77-letni upokojeni upravni delavec in ljubiteljski raziskovalec krajevne zgodovine Jožef Čeh.

Karničarjevi so zliti z Jezerskim Omemba Jezerskega je povezana z legendarnim Andrejem Karničarjem, dolgoletnim oskrbnikom Češke koče. Ko sta se z Anico leta 1952 poročila, si verjetno nista mislila, da bo njuna družina tako pomembno zaznamovala Slovenijo. Vseh pet njunih otrok je uspešno zastavilo svojo življenjsko pot in vsi so ostali na Jezerskem; prav tako njihovi potomci.

Pri težavah z govorom in sluhom poiščimo strokovno pomoč Mnogo ljudi v tretjem in predvsem četrtem življenjskem obdobju ima težave pri sporazumevanju, ker nerazločno govorijo, slabo slišijo, pogosto pa tudi težko požirajo hrano (disfagija) ali vse troje. Te zdravstvene tegobe navadno prinesejo: možganska kap, možganska poškodba, Parkinsonova bolezen, demenca, okvara sluha, rak glave, grla ter vratu ali pa kar starost sama.

Kako poskrbimo za kožo in nohte pozimi Pozimi se zaradi hladnega zraka, vetra pa tudi zaradi suhih in ogrevanih prostorov pogosto pojavijo težave s kožo in nohti. Koža lahko postane izsušena, razpokana, občutljiva in problematična, nohti pa krhki in lomljivi.

Slabe skrbi za zobe ni mogoče skriti Zobozdravniki opažajo, da večina starejših pacientov slabo skrbi za ustno higieno – tako za zobe kot za protetične nadomestke. Nepravilna in neredna nega zelo poslabšata ne le videz, temveč tudi zdravje zob in dlesni oziroma funkcionalnost protetičnih izdelkov.

Z zeljem in ohrovtom November je mesec, ko se gotovo ozremo po povsem jesensko zimski zelenjavi – po zelju in ohrovtu. Vsaj po rdečem zelju.

Skladna oblačila za visoko postavo Enakokot majhne postave, o katerih sem pisala v septembrski Vzajemnosti, imajo svoje posebnosti tudi postave, ki so višje od povprečne telesne višine (175 cm). Zanje izbira oblačil predstavlja prav tako kar precejšen izziv.

Covidna okužba se kaže drugače Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje bližnji konec pandemije. A strokovnjaki svarijo. Na svetu še vedno zaznavajo pol milijona novih primerov bolezni in 2000 smrti dnevno, spreminjajo pa se znaki okužbe.

Enostavno, predihano in dobre volje Jesensko srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti me je izjemno prijetno presenetilo z veselim miganjem in sodelovanjem veliko novincev. Kljub temu, da smo pogrešali nekatere obraze, ki so ob vadbah redno stregli s simpatičnimi dovtipi, je šlo prav vse v smeri, ki smo si jo želeli: to pa je smer humorja in sodelovanja. Hvala vsem in pridno vadite.

Kako preprečiti in lajšati prehlade Jesen je za marsikoga najlepši letni čas, ko se listje dreves obarva v živo pisane odtenke barv. A je tudi tisti čas, ki prinaša s sabo nadležne prehlade. Kako se jim izogniti in kako si pomagati, ko nam začne teči iz nosu in nas praskati v grlu?

Od strahu k pogumu Duševnih motenj še vedno velik del javnosti ne prepoznava kot zdravstveno težavo, pač pa jih enači s psihosocialnimi pritiski ali stresom, so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja poudarili strokovnjaki. Ob tem pa po pandemiji covida-19 ugotavljajo več primerov duševnih stisk, zlasti anksioznosti in depresivnih motenj.

Podari organ – podari življenje

Preženimo viruse  Da bo naš imunski sistem kos vsem izzivom, ki ga čakajo v hladnejšem obdobju leta, velja upoštevati velja upoštevati smernice, na katere sta udeležence srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Zadru spomnila zdravnika iz UKC Ljubljana, Anej Kokovnik in Cene Jerele.

Bolezni srca in ožilja vplivajo na spolnost  Motnja erekcije ni le neprijetna težava, ki pogosto vodi k slabemu psihičnemu počutju in partnerskim težavam, lahko je tudi zgodnji pokazatelj bolezni srca in ožilja.

Na vidiku novo zdravilo za demenco Novica o lekanemabu - novem zdravilu proti demenci, ki postaja epidemična bolezen današnjega časa, je hitro obšla svet in razveselila bolnike in njihove svojce. To je po 19. letih dragocen korak na poti zdravljenja alzheimerjeve demence.

Sončno obarvana hrana kot pomoč Z jesenjo sonce izgublja svojo moč in vse več je spremenljivega vremena, ki nam jemlje voljo in pogum. Že zdavnaj so ljudje ugotovili, da se z upadanjem svetlobe sočasno zmanjšuje tudi aktivnost človekovih možganov. Prav tako se močno zmanjšajo količine noradrenalina, dopamina in serotonina v možganih oziroma hormonov dobrega počutja.

Ključen za delovanje možganskih celic Vitamin B12 je ključen vitamin za pravilno delovanje možganskih celic, čeprav ga potrebujemo zelo malo. Toda brez njega ne moremo živeti. In že blago pomanjkanje lahko povzroči težave, izgubo spomina, ravnotežja in podobno.

Dravsko zlato in park stavbne dediščine Ste vedeli, da je v slovenskem delu porečja reke Drave še okrog 17 ton zlata? Časi zlate mrzlice so sicer že davno minili, a ne glede na 4000 letno zgodovino izpiranja zlata, več stoletno urejanje strug ter gradnjo jezov v zadnjem stoletju je v prodiščih Drave še vedno mogoče najti zlate luske.

Sočutje brez besed

Prelomne spodbude s študijskih potovanj Ob omembi imena slikarja in grafika Vladimirja Lamuta se v zavesti marsikaterega Novomeščana prikaže reka Krka, zamolklo zelena in skrivnostna med bujnim obrežnim rastjem, spomnimo se tudi na številne vedute Novega mesta in upodobitve domače pokrajine v njegovi neposredni bližini.

Starost v literaturi Literatura je primeren prostor za odpiranje teme staranja. Pomembno je namreč, da ima starejši bralec možnost videti, da ni sam, da obstajajo tudi drugi, ki se soočajo s staranjem. Dobro je razširiti čustveno območje, s čimer se lahko pojasni, da se staranje ne dogaja le tebi.

Štajerski družinski ansambel Družinski trio Pogladič je že kar dolgo na našem glasbenem prizorišču, ni pa veliko družinskih ansamblov v takšnem trio sestavu v Sloveniji. Pred štirimi leti pa so posneli dve skladbi celo s svojim otroci oz. z vnuki, skladbi Zimski čas in Predraga slavljenca. Z njima so se predstavili tudi v TV oddaji Slovenski pozdrav, tako da so prvič na javnem odru stali trije rodovi družine Pogladič.

Gospa, a si ti maškara?

Drevo z denarjem in steklenica skrivnosti Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Lepo je biti joštar Zakaj joštarji so posebne vrste vandrovci: gotovo vsi med njimi radi vandrajo tudi po širno in neskončno mali Sloveniji, ampak oni častijo predvsem Svetega Jošta, znamenito izletniško točko nad Kranjem. Dobro uro ali manj porabijo za 300 višinskih metrov do vrha, odvisno od katerega parkirišča pred vasjo Pševo ali za njo se podajo na ne preveč strmo pešpot.

Prehladi pri psih in mačkah Hišni ljubljenčki se lahko enako kot ljudje prehladijo in zbolijo. V hujši obliki, ki se pojavi pri necepljenih ali imunsko oslabljenih živalih, se obolenje lahko razplamti celo v pljučnico.

Past v obliki preproge ali predpražnika V stanovanju lahko v največji meri predvsem sami poskrbimo za lastno varnost in s tem povezano uporabnost stanovanja. A pogosto nas prav doma pričakajo nevarnosti. Veliko nevarnost za padec tako predstavljajo preproge različnih velikosti in predpražniki.

Ne skriva se za tišino drugih Tanja Tuma je že dve leti predsednica Slovenskega centra PEN, mednarodnega združenja pesnikov, pisateljev in publicistov, prej pa je veliko let vodila Ženski odbor centra Mira. Aktivna je še pri mednarodnem odboru Pisatelji in pisateljice za mir, še posebej v delovni skupini za Balkan. Sodelovala je v raznih komisijah in žirijah, povezanih s knjižno produkcijo, med drugim v Komisiji za pridobitev naziva Ljubljana – UNESCO-vo mesto literature, pa v programskem svetu Foruma slovanskih kultur. Veliko vlogo ima tudi pri pripravi letošnjega Slovenskega knjižnega sejma, ker je predsednica upravnega odbora sejma. Poleg tega je napisala več odmevnih knjig in ustanovila svojo založbo. Neumorno se bori se za promocijo knjig.

Zelena moderna klasika Zelene rastline so že od nekdaj sestavni del človekovega življenja. Popotniki in misijonarji, ki so potovali po svetu, so prinašali domov nevsakdanje rastline. Lahko smo jim hvaležni, da vzgajamo zanimiv rastlinski svet tako rekoč v vsakem domu.

KULTURA NA KRATKO

Iz koška ročnih del 

Kaj uspeva v rastlinjaku pozimi? V rastlinjaku pozimi uspeva rukola, zimski portulak, vsi radiči, zimska solata, motovilec, blitva, špinača, čebula in druge vrtnine. Poskrbite, da nikoli ne bo prazen. Pred zimo sejemo še rastline za zeleno gnojenje in oživljanje vrtnih tal.

Jesenska rajža z Vzajemnostjo Čeprav je bilo 16. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti namesto konec pomladi tokrat na pragu jeseni in se dolgi dve leti nismo videli, pa tudi manj nas je bilo kot običajno, se to na vzdušju ni poznalo. Zelo lepo je bilo videti znane obraze in hkrati spoznavati nove.

Gradec in čokoladnica

»Moška resnica« po pomoti velja za edino resnico Britanska novinarka Caroline Criado Perez je za izhodiščno misel knjige Nevidne, v kateri govori o prezrti in zamolčani polovici človeštva, o ženskah, izbrala misel filozofinje Simone de Beauvoir, ki pravi: Predstavitev sveta, kakor da je naš svet pač tak, je delo moških; opisujejo ga s svojega zornega kota, ki ga imajo po pomoti za absolutno resnico.

 Druženje november

Staranje s pozitivnim predznakom Mag. Miran Možina je dr. med, psihiater in psihoterapevt, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, urednik Slovenske revije za psihoterapijo Kairos, predavatelj in supervizor, pisec številnih strokovnih člankov in knjig. Veliko let je vodil tudi psihiatrično ambulanto v domovih za starejše. V intervjuju nam odpira pozitiven pogled na starost, ki nas lahko vodi k modrosti.

NOVICE OD VSEPOVSOD

Za vsakogar se je našlo nekaj Vrvež na 21. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki se je zadnje septembrske dni odvijal v Cankarjevem domu je bil že skoraj podoben tistemu iz let pred pandemijo koronavirusa. V treh dneh je festival obiskalo več kot 13.600 obiskovalcev, ki so se družili, uživali v kulturnih nastopih ter videli izvedeli marsikaj novega.

Mama ima demenco! Ste se že srečali z demenco pri starem človeku? Če se niste, se lahko kmalu, saj ima to bolezen v Sloveniji več kakor 30.000 ljudi – z njo se torej srečuje vsaj 100.000 njihovih najbližjih. Zanje je to nerazumljiva bolezen; mama jih na primer dolži, da ji ne dajo jesti. Danes bomo demenci pogledali v obraz, da bi jo razumeli, naslednjič pa spoznali sodobne metode za uspešno sporazumevanje in ravnanje z takim bolnikom.

Nujen drugačen odnos do starosti Slovenija je zelo dobra pri skrbi za aktivno starost, na področju dolgotrajne oskrbe pa smo v primerjavi z ostalimi v Evropi povsem odpovedali. Med prvimi v svetu smo začeli razvijati geriatrično medicino, danes smo edina država, ki nima geriatrov. Kako presekati ta gordijski vozel, so odgovore skušali najti tudi na okrogli mizi na F3ŽO, ki jo je vodil dr. Božidar Voljč.

Prerivanje velesil

SVET IN MI

Ste jim morda verjeli?

Slika z dušo in za dušo

Vsaj pet minut glasnega branja na dan Da dolgoživost prebivalstva predstavlja izziv za učenje, izobraževanje in raziskovanje tudi v tretjem življenjskem obdobju, se strinjamo vsi. A kako to doseči?

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media