Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Otroci pripovedujejo

    Zgodbedecember '10

    Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje vsako leto razpišejo likovni in literarni natečaj za predšolske otroke in šolarje. O tem, kako otroci razmišljajo o staranju in starejših pričajo nagrajena spisa in risbici.

     

    Ponuditi drobtinico ljubezni

    Vsi kdaj rečemo, da si želimo nekoga ob sebi, ko bomo stari. Kljub vsem življenjskim izkušnjam in čeprav to vemo, pa moramo vseeno priznati, da ljudje velikokrat ostajajo sami. Še zlasti so to tisti starejši, ki izgubijo družino ali pa jih preprosto ne zanima.

  • Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik

    Zgodbedecember '10

    Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik

    Družba je dolžna zaščititi najbolj ranljive skupine

     

    Pred štirimi leti je državni zbor za varuhinjo človekovih pravic potrdil psihiatrinjo dr. Zdenko Čebašek-Travnik. Predsednik države je v svojem predlogu zapisal, da se je odločil predvsem na podlagi dejstva, da kandidatka posveča posebno pozornost socialnemu in družbenemu okolju ter razrahljanim medčloveškim odnosom. Za pogovor smo tokrat varuhinjo zaprosili zaradi odmevnosti njene razprave na nedavnem festivalu za tretje življenjsko obdobje.

  • Naše legende Jože Pogačnik

    Zgodbedecember '10

    Naše legende Jože Pogačnik

    »Sodobna pomagala so vsekakor koristna, toda če v glavi nimaš svojega Googla, če nisi nikoli stal na štartu smučarske tekme ali igral nogometa, boš s svojim poročilom stežka zadovoljil okus športnega navdušenca, ki prebira tvoj časopis ali pa gleda tvojo TV oddajo,« pravi Jože Pogačnik, ki je mladost preživel v Murovi, delu Jesenic, kjer cesta zavije v Rovte. Poleg šole je bil šport glavna stvar mladega dijaka jeseniške gimnazije.

    Smučanje ali hokej? »Smučanje na prvem mestu. Pa še marsikaj, tudi košarka! Opravil sem celo trenerski izpit. Tudi odbojkarsko igrišče smo si sami zgradili in ker ni bilo denarja za žogo, smo si oprtali nahrbtnike in se peš podali pod Rjavino. Iz razbitin vojaškega letala smo nabrali aluminij, ga prodali in kupili odbojkarsko žogo.«

  • Oskar Kogoj – iskalec resnice in lepote

    Zgodbedecember '10

    Oskar Kogoj – iskalec resnice in lepote

     »V iskanju estetske utopije« je naslov razstave del Oskarja Kogoja in hrvaškega umetnika Nenada Fabjanića, ki se je iz Zagreba preselila v Ljubljano, od tu pa bo odpotovala v Milano in nato še v ZDA. Predstavljena bo celo v Beli hiši. Sicer pa ima Oskar Kogoj za seboj več kot 300 razstav doma in v tujini, več kot sto svetovnih muzejev pa hrani njegova dela. Zase pravi, da je raziskovalec resnice in iskalec lepote.

    V njegovem ateljeju sedim na originalnem Plečnikov stolu in občudujem glavo »črne Mone Lise« z biseroma v očeh. Izdelal jo še kot študent v Benetkah. V Mirnu, kjer je Oskar Kogoj doma, ta kraj je označeval skrajni rob rimskega imperija, pa je bil nekoč tudi Da Vinci …

  • Prihodnost Mosta na Soči je v razvoju turizma

    Zgodbedecember '10

    Gručasto središčno naselje z delno nepravilno obcestno zasnovo, stoječe na pomolu nad sotočjem rek Idrijce in Soče, večinoma na nižji in višji terasi nad desnim bregom Idrijce, se je z ustanovitvijo župnije sv. Lucije leta 1857 iz dotedanjega kraja Na mostu preimenovalo v Sv. Lucijo in nato to zemljepisno ime nosilo vse do leta 1952, ko je dobilo današnji naziv. Most na Soči je pomembno cestno in železniško križišče, v jedru razširjeno v manjši trg, okrog katerega so med starejšimi nadstropnimi primorskimi stavbami večje meščanske hiše. K slednjim v Gorenjem koncu sodi tudi Munihova zgradba, v kateri sta od leta 1855 bili trgovina z mešanim blagom in pivnica.

  • Zimske šege v starosvetni slovenski vasi

    Zgodbedecember '10

    Zimske šege v starosvetni slovenski vasi

    Mesec gruden, čas, ko zemlja v zaledenelih grudah leži po polju, je v naši deželi po šegah najbogatejši mesec v letu.

    Decembrski prazniki se začenjajo s prihodom prijaznega svetnika Miklavža, ki skrivaj ponoči otrokom prinaša darila. Legenda nam pripoveduje, da ima sv. Miklavž to navado od tistega davnega dne, ko je trem hčeram nekega obubožanega plemiča ponoči naskrivaj vrgel v sobo tri kepe zlata in jim tako priskrbel doto. Brez dote se deklice ne bi mogle omožiti. Še danes jabolka, čeprav ne zlata, sodijo med obvezne darove tega dobrosrčnega svetnika.

  • Lada Zei: Za korenite družbene spremembe

    Zgodbedecember '10

    Lada Zei: Za korenite družbene spremembe

    O sebi pravi, da se je rodila v vojno, ki ji sicer ni prizanašala z izkušnjami, neprimernimi za mlado bitje, ji je pa v zameno podarila trdoživost in trmo. Od tod kleno zdravje in neupogljivost hrbtenice, pa tudi neustavljiva radovednost, ki jo je poklicno pripeljala v novinarstvo. Iz družine, ki pri babicah sega od Furlanije do Češke, pri dedih pa od Prlekije do Španije. Judi, Romi, Slovani, socialisti po prepričanju in feministke po izročilu. Tudi ko si nalaga sedmi križ, je še vedno prepričana, da bi bil lahko svet boljši in pravičnejši. Tako je svoj novinarski poklic vselej pojmovala: kot priložnost za kritiko brezobzirnosti in plehkosti in za podporo vsega, kar človeka osrečuje, pa čeprav na robu norosti. Na prvem mestu, pravi, je bila mati treh otrok, šele na drugem pa partnerka, žena, prijateljica in vse drugo … uokvirjeno z življenjsko erotiko, ki s starostjo ne ugasne.

  • Glavni, trg središče ribniškega družabnega življenja

    Zgodbenovember '10

    Glavni, trg središče ribniškega družabnega življenja

    »Dvoslikovna razglednica Ribnice, ki jo je v začetku prejšnjega stoletja izdelal znan postojnski poklicni fotograf in založnik Maks Šeber, prikazuje najznačilnejša motiva upravnega, gospodarskega in kulturnega središča Ribniške doline, ki se prvič omenja leta 1220 in nato od leta 1350 kot trg. Na desnem posnetku je jedro naselja, ki ga predstavlja v trg razširjena glavna ulica s strnjeno pozidavo na obeh straneh; v tistih časih so ga imenovali Glavni, danes pa je to Škrabčev trg. Na levi sliki je skupina treh krošnjarjev, ki so z ribniško suho robo po vsem slovenskem ozemlju in tudi tujih deželah z značilno melodično govorico in šegavostjo stoletja širili dobro ime svojega kraja,« nas je ob ogledovanju starejše od obeh objavljenih starih razglednic iz bogate zbirke, ki sta jo ustvarila s sinom Aleksandrom, najprej opozoril 76 – letni upokojeni strojni ključavničar Andrej Krampelj.

  • Vsemogočni kamen

    Zgodbenovember '10

    Vsemogočni kamen

    V izročilu ljudstev in narodov sveta je kamnu namenjeno posebno spoštljivo mesto. »Med dušo in kamnom obstaja tesno razmerje,« piše v Slovarju simbolov. Neobdelani kamen je bil v starih časih simbol svobode, obdelani pa je bil simbol sužnosti in teme.

    Človek skozi zgodovino uporablja kamen za gradnjo domov, svetišč, cest; iIz kamnitih blokov kamnoseki klešejo nagrobnike, kiparji pa nabožne in posvetne podobe, mlinske kamne ... Po namenu ločujemo okrasni, skulpturni, stavbni, arhitektonsko-gradbeni, ornamentni in drugi kamen.

  • Marjan Roblek-Matevž

    Zgodbenovember '10

    Marjan Roblek-Matevž

    »Vsaka stvar je za nekaj dobra!« Modrost, ki se je oklepa Marjan Roblek, odkar mu je, štirinajstletnemu fantiču, ob koncu druge svetovne vojne v roki eksplodirala bomba in razblinila sanje o igranju na harmoniko. Zato pa smo Slovenci dobili izvrstnega pevca, pisca skečev in humorista -Matevža.

     

    Življenje mu v rosni mladosti ni prizanašalo. Bil je nezaželen bajtarski otrok in že z devetimi leti je šel služit za pastirja. Vsem tegobam navkljub pa se je šolal in leta 1950 maturiral na kranjski gimnaziji, pozneje končal še študij na višji pedagoški šoli. »Študij me je pritegnil zgolj zaradi enega razloga - pomagati otrokom. Sam sem imel zelo težko otroštvo in kdorkoli mi je kot otroku kakorkoli pomagal ali bil dober z menoj, sem si ga za vedno zapomnil in mu bil za to večno hvaležen. Življenje pa se je zasukalo tako, da sem prišel službovat na porajajočo se slovensko televizijo in med drugim z velikim veseljem in ljubeznijo sodeloval pri otroških oddajah.« Seveda pa je bila glasba, predvsem narodno-zabavna, tista, ki mu je zapolnjevala in mi bogatila življenje. Najprej je bilo petje fantov na vasi tisto, ki ga je prevzelo. Pa seveda harmonika!

  • 1
  • …
  • 146
  • 147
  • 148
  • 149
  • 150
  • …
  • 159
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 6, junij 2025

    Št. 6, junij 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Sprememb se ne smemo bati, saj prinašajo večjo varnost v starosti Zakon o dolgotrajni oskrbi se postopno uveljavlja - z glavnimi novostmi od 1. julija dalje - in zagotavlja, da bodo ljudje z enakimi potrebami imeli enake pravice,...

    Robotske operacije so kirurgija prihodnosti Kar je bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo, je danes vsakodnevna praksa v dveh slovenskih bolnišnicah. Večino tovrstnih operacij naredijo urologi,...

    Hrana kot pomoč pred škodljivim vplivom sonca Poletje je pred vrati in na žgoče sonce se moramo pripraviti, saj stara modrost pravi, da sonce daje življenje in ga hkrati uničuje. Koža je največji organ in...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

    Starejši niso breme družbe28. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov