Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Granatno jabolko zanimivo tudi za nas

    Zgodbeoktober '10

    Granatno jabolko zanimivo tudi za nas

    V neprofitnem centru Granatno jabolko v majhnem mestu blizu San Francisca Milenko Matanović in sodelavci počasi, a vztrajno spreminjajo odnose med ljudmi, odnos do okolja, krepijo občutek pripadnosti in varnosti. S skupnim prostovoljnim delom se učijo drug od drugega.

    Več kot štiri desetletja pozneje se zdi ideja, zaradi katere je v Sloveniji nastala umetniška skupina Oho, vizionarska. Takratno uhajanje mladih umetnikov, kot so bili Tomaž Šalamun, Marko Pogačnik, Iztok Geister, Marjan Ciglič, Milenko Matanovič in drugi iz ukleščenih institucionalnih okvirjev niti ni bilo tako presenetljivo, kot je presenečalo njihovo totalno prepuščanje drugačnemu načinu življenja in delovanja. Večina opazovalcev se je zgražala nad njihovo komuno v Šempasu, še bolj pa nad popolnim ignoriranjem vrednot, ki so se v tistih letih ustalile na naših tleh. Večina »ohojevcev« še vedno živi po idealih, ki so jih takrat, pred desetletji začrtali kot najpomembnejše. Drugačnost teh ljudi, ki so večinoma že prestopili šesto desetletje svojega življenja, je še toliko bolj opazna v družbi, ki jo zanima samo materialni aspekt življenj. Pomislite na literaturo Iztoka Geistra, na pesmi Tomaža Šalamuna, slike njegovega brata Andraža, pa tudi na vizionarstvo Marka Pogačnika.

  • Niko Kralj – pionir oblikovanja

    Zgodbeoktober '10

    Niko Kralj – pionir oblikovanja

    Težko si predstavljamo, da je gimnazijec, ki je hkrati delal v mizarski delavnici, po končani diplomi na oddelku za arhitekturo tehniške fakultete v Ljubljani na začetku petdesetih let 20. stoletja, v tako imenovani svinčenih časih sploh lahko postal pionir in utemeljitelj slovenskega industrijskega oblikovanja. Vendar je bilo tako in ustvarjalno delo ter življenjska zgodba Nika Kralja sta nepozabni.

     

    Že leta 1962 je dobil najvišje slovensko priznanje v kulturi - Prešernovo nagrado za uspehe na področju oblikovanja in arhitekture, leta 1966 pa je ustanovil Inštitut za oblikovanje. Doma in v tujini je prijavil in registriral 118 patentov in modelov ter izdelal 39 raziskovalnih nalog.

  • Naše legende Boris Kopitar

    Zgodbejulij '10

    Smejte se in svet se bo smejal z vami; jočite in jokali boste sami. S temi besedami in smehom Borisa Kopitarja sva začela najin pogovor. Boris je eden tistih, ki so imeli in imajo to srečo, da uživajo v svojem delu. Skoraj ne bi verjel, da nikoli ni bil redno zaposlen na RTV Slovenija. Bil je komercialist, zadnjih triindvajset let pa je delal na področju organiziranja izobraževanja odraslih.

    Delo, po katerem večina Slovencev pozna Borisa Kopitarja, pa je tako rekoč njegov konjiček. Njegovo zborno govorjenje, odlično vodenje in predvsem pošten odnos do TV gledalca ali radijskega poslušalca, so tiste lastnosti, ki ga delajo verodostojnega.

  • Praznovali so

    Zgodbeseptember '10

    105 let Nuške Kern

    28. julija letos je praznovala svoj 105. rojstni dan Ana Marija Kern iz naselja Golovec v zgornjih Trbovljah, ki jo kličejo kar Nuška. Po rodu je Ljubljančanka, v Trbovljah pa živi že več kot 80 let. Starejši Trboveljčani se je spominjajo predvsem kot dolgoletne uradnice na pošti na Vodah in na Trgu revolucije v Trbovljah. Živi sama, po potrebi pa ji priskočijo na pomoč družini sina in hčerke ter vnuki. Ob visokem življenjskem jubileju je prejela številna voščila z najboljšimi željami. V imenu občine Trbovlje jo je na domu obiskal podžupan Mitja Rozina s predstavnico krajevne skupnosti Franceta Fakina.

  • Čiste barve in jasne linije

    Zgodbeseptember '10

    Čiste barve in jasne linije

    Odkar pomni, je Jana Strušnik iz Ljubljane risala in slikala. Še zdaj se kje med njenimi rečmi skriva kak košček njenih prvih barvic ... Svoje risbe je rada primerjala s tistimi v knjigah, ki so jih imeli veliko doma. V službi se je sicer ukvarjala z računalniškim oblikovanjem besedil, zato se je slikanju bolj temeljito spet posvetila šele pred kakim desetletjem. Udeležila se je tečajev pri akademskih slikarjih Tonetu Račkiju in Janezu Zalazniku. Od takrat veliko slika, raziskuje različne tehnike in pristope, vzljubila pa je zlasti akril in motive iz narave.

  • Vrv simbolizira vzpon

    Zgodbeseptember '10

    Vrv simbolizira vzpon

    Iz davnine pa vse do današnjih dni je bila vrv izjemno pomembna človekova spremljevalka. Človeštvo jo uporablja za vleko na kopnem in na morju, v gradbeništvu, kmetijstvu, za povezovanje tovorov, blaga, pri športu, za zvonjenje in še za marsikaj.

    Osnovna surovina za izdelavo vrvi so bila dolgo vlakna konoplje, jute, sisala, včasih lanu, dlake, ozkih trakov kož. Z uporabo novodobnih sintetičnih vlaken pa so vrvi postale precej bolj močne in prožne. Vrvi iz sintetične filamentne preje iz poliamidov, poliestra in polipropilena so najmanj dvakrat močnejše od naravnih vlaken.

  • Stroka brez preteklosti je kot človek brez spomina

    Zgodbeseptember '10

    Kakšen je bil skozi čas odnos družbe do seniorjev? Je bil prijazen in ljubezniv ali pa morda grob kot pri Eskimih? Nekateri namreč opozarjajo, da se lahko zaostri konflikt med starejšo in mlajšo generacijo. Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med. nam je ljubeznivo razgrnila svoje bogato znanje, iz katerega objavljamo le okruške.

     

    »Medicinska humanistika je interdisciplinarno medicinsko področje, ki vključuje filozofijo, zgodovino, religijo, etiko … Pri tem predmetu na ljubljanski medicinski fakulteti od leta 1934 vzgajamo prihodnje zdravnike v globoki historični izkušnji za spoštljiv odnos do bolnika. Pacient, še posebej starejši, je pri zdravniku a priori v podrejeni vlogi, zato je treba z njim ravnati z občutkom, z veliko mero razumevanja in spoštovanja. V ordinaciji je treba ustvariti prijazno ozračje, da se bo lahko bolnik zaupal.

  • Stari reki

    Zgodbeseptember '10

    V vsakem starem reku je skrita resnica o način mišljenja, verovanja in življenja v starih dneh. Reki ohranjajo starosvetno žlahtnost, sočnost in neposrednost ljudskega izraza in ostajajo zanimiv biser v zakladnici naše ljudske dediščine.

     

    Ta človek je moja desna roka (moj dober prijatelj, sodelavec in pomočnik), nikdar ničesar ne dela z levo roko (slabo ali površno) in tudi nikdar ne vstane z levo nogo (s slabo voljo)

    Leva stran je v naši miselnosti manjvredna v primerjavi z desno, ki naj bi bila - prava. Prednost desnice poudarjajo tudi ljudske pesmi:

  • Naše legende: Andrej Štremfelj

    Zgodbeseptember '10

    Naše legende: Andrej Štremfelj

    V Andrejevi alpinistični karieri sta zabeležena dva vrhunca. Prvi je vzpon po zahodnem grebenu Everesta, drugi pa vzpon v Kančendzengi. Za slednjega sta z Markom Prezljem prejela todi najvišje športno priznanje v Sloveniji Blovdkovo nagrado.

    Za njegovim izklesanim obrazom in toplimi, svetlo modrimi očmi se skriva več kot trideset let vrhunskega gorništva, poklic profesorja športne vzgoje, gorski vodnik z mednarodno licenco, alpinistični inštruktor in čudovit družinski človek.

    »Po definiciji je alpinizem vsako gibanje po brezpotju. Sam uporabljam in zagovarjam izraz gorništvo. Tako bi lahko namesto planinstva in alpinizma imeli samo eno poimenovanje. Nemško govoreči imajo za to samo besedo Bergsteiger, angleško govoreči pa le mountaineer. Nikakor pa se ne strinjam z mnenjem Planinske zveze Slovenije in njenega predsednika, ki skorajda prepovedujeta besedo gorništvo.«

  • Tu smo zato, da govorimo z ljudmi.

    Zgodbeseptember '10

    Tu smo zato, da govorimo z ljudmi.

    V centrih za socialno delo iščejo pomoč vsi, ki so se znašli v finančni, osebni ali družinski stiski in zakonski krizi. S strokovnimi delavci se srečujemo ob različnih priložnostih: ko potrebujemo štipendijo, ko vlagamo vlogo za dodelitev otroškega dodatka, za različne subvencije ali oprostitve plačil. Po sprejetju zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o socialno-varstvenih prejemkih, ki bosta stopila v veljavo junija prihodnje leto, bodo pristojnosti centrov za socialno delo še bistveno večje.

  • 1
  • …
  • 148
  • 149
  • 150
  • 151
  • 152
  • …
  • 159
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 6, junij 2025

    Št. 6, junij 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Sprememb se ne smemo bati, saj prinašajo večjo varnost v starosti Zakon o dolgotrajni oskrbi se postopno uveljavlja - z glavnimi novostmi od 1. julija dalje - in zagotavlja, da bodo ljudje z enakimi potrebami imeli enake pravice,...

    Robotske operacije so kirurgija prihodnosti Kar je bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo, je danes vsakodnevna praksa v dveh slovenskih bolnišnicah. Večino tovrstnih operacij naredijo urologi,...

    Hrana kot pomoč pred škodljivim vplivom sonca Poletje je pred vrati in na žgoče sonce se moramo pripraviti, saj stara modrost pravi, da sonce daje življenje in ga hkrati uničuje. Koža je največji organ in...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov