-
Drage bralke, ta mesec je naš, zato naj bo tale članek posvečen nam. Še posebej tistim, ki se spominjate, kako ste še same ali pa so vaše mame izpirale perilo v potoku, imele na rokah razjede od pranja s pepelom, niste poznale kontracepcije, bolne otroke pa ste vodile peš kilometre daleč k zdravniku.
Brez ženske ni življenja, pa vendar je bila ta do nedavnega postavljena v ozadje. Slovenski izrek pravi, da ženska podpira tri vogale pri hiši, pa vendar jih je nekoč in jih še vedno marsikje celo štiri. Ženska je imela veliko odgovornost, sploh tista v veliki družini, kako nahraniti številčno družino. Zato je vsako živilo skrbno shranila in ga pozneje uporabila. Včasih je iz malo sestavin znala pričarati obilno kosilo ali večerjo. Trudila se je, da je čim več pridelala na vrtu in njivi.
Celjski – ena najpomembnejših evropskih rodbin

Nad sotočjem Savinje in Voglajne stoji celjski Stari grad. Je znamenit kulturni spomenik, kjer se vse leto vrstijo številne razstave, dramske in druge prireditve. Z gradu je lep razgled na mesto Celje z reko Savinjo, ki tam teče skoraj dve tisočletji. V srednjem veku je bila pomembna splavarska pot, saj so po reki tovorili velike količine lesa.
Stari grad Celje so postavili Vobržani nad starim trškim jedrom v drugi polovici 12. ali na začetku 13. stoletja. Po izumrtju te rodbine so ga prevzeli gospodje Žovneški, ki so spremenili ime v Celjske. Grad so preuredili v udobno stanovanjsko rezidenco.
-

Leta 1957 so v Krškem mesarji in peki opravljali pomočniški izpit. V prvi vrsti sedijo mojstri in člani komisije, med tistimi, ki so opravljali izpite, je bila le ena ženska, mesarica Ivanka Pirc, ter tudi Marijan Srovin iz Ljubljane, ki nam je poslal fotografijo.
Fotografija je nastala leta 1958 ob kuharskem tečaju kraških deklet in fantov. Vodila ga je Tončka Kosovel, sestra pesnika Srečka Kosovela, iz Tomaja. Fotografijo hrani Milan Šuc iz Pliskovice (s kravato v prvi vrsti).
Kraj z razvitim vinogradništvom in propadajočim gradom

ODSTRTE PODOBE – LOŽE
Gručasta vas leži na vzhodnem vznožju Vipavskih brd, dva kilometra jugozahodno od občinskega središča Vipava. Panoramska razgledniška fotografija jo, kot nam je pojasnil 62-letni upokojeni kmet Dušan Benčina, prikazuje z juga proti severu z grebenom Gora v ozadju. Pri tem desni del naselja s fotografije, vključno z izstopajočo zgradbo nekdanje šole, spada k zaselku Vas, levi z gradom na manjši vzpetini in Jamškovo kmetijo pod njim pa k Srednji vasi; tretji, po številu hiš najmanjši zaselek, so nekoliko oddaljeni Jamški.
-

Triinšestdesetletni bivši angleški novinar Michael Prowse, trenutno na nekakšnem čakanju pred upokojitvijo, bo konec letošnjega leta – po 38 letih dela – začel prejemati starostno pokojnino, ki bo znašala približno 26 tisoč funtov na leto (okoli 2165 mesečno). Ko bo dopolnil 65 let, pa bo začel kot vsi Britanci prejemati poleg svoje še državno pokojnino, ki bo znašala okoli 7 tisoč funtov (približno 580 na mesec).
Vrednost enega funta je približno 15 odstotkov višja od evra, tako bo vsak mesec prejel okoli 3000 evrov. Njegova pokojnina bo približno trikrat višja od tiste, ki jo v povprečju prejemajo slovenski novinarji.
Družina Valič Mlakar – igra in ljubezen

Lepa beseda je ime založbe Amande Mlakar, »lepa beseda« pa označuje tudi njena sinova Vida in Domna Valiča. Vid kot stand-up komik in Domen kot gledališki igralec sta blestela vsak na svojem področju, nato pa sta še kot televizijska voditelja skupaj navdušila Slovenijo. Tisti, ki ju osebno poznajo, pa vedo, da nista le duhovita, ampak tudi zelo prijazna, vljudna, uglajena in spoštljiva. »Tukaj je moral nekdo zelo dobro opraviti svojo vlogo,« smo prebrali v enem izmed intervjujev, seveda pa je pri tem mišljena mama Amanda.
Lepote Istre in Krasa rad deli z drugimi

Tudi letos je 2. januarja Koprčan Darko Turk za člane društva Prijatelji Istre in Krasa organiziral pohod na Slavnik, ki se ga je letos udeležilo okrog 30 neutrudnih pohodnikov. Sprva so se na vrh tega primorskega vršaca podajali celo 1. januarja, a so kaj hitro ugotovili, da jim preutrujenost od silvestrovanja jemlje sapo in voljo, zato so pohod soglasno premaknili za en dan. »Letos je bilo na vrhu kar hladno, kar pa ni nič v primerjavi z letom 2009, ko je bilo na poti več kot pol metra snega in smo gazili na vrh,« se spominja 70-letni izkušeni pohodnik.
-

Za Slovensko kroniko tisočletja s podnaslovom od Karantanije do desete vlade samostojne Slovenije novinar in publicist Peter Colnar med viri navaja šestintrideset temeljnih naslovov enciklopedij, kronik, knjig, leksikonov ter časopisov in revij, iz katerih je zajemal materijo. To je njegova druga knjiga. V prvi knjigi z naslovom Zato pa še živimo je izpostavil Slovence, ki jim je s svojim delom uspelo v Evropi. Zanjo je avtor porabil kar dvajset let rednega dopoldanskega upokojenskega ustvarjanja z računalnikom. Za skupno 55 let novinarsko-publicističnega dela je zato prejel nagrado Mestne občine Kranj za leto 2016.
-

Na fotografiji iz leta 1923 je Franc Klugler (1843–1925), delovodja pri gradnji južne železnice Dunaj–Trst. Fotografijo hrani njegov pravnuk Janez Zadravec iz Ljubljane.
Kostanjevica je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja zelo razgibano mesto. Na fotografiji so igralci iz igre Divji lovec. Med njimi so sorodniki Marije Grlovič iz Kostanjevice, teta Fani Penca in stric Jože Kavčič, ki sta igrala glavni vlogi, ter oče Ivan Kavčič.
Gardni poročnik Franc Bezjak iz Markovcev pri Ptuju se je leta 1938 poročil z izvoljenko Anico. Zakon je trajal le tri leta, saj je leta 1941, ko so nemške sile napadle Jugoslavijo, padel. Fotografijo hrani nečakinja Marija Toplak s Ptuja.
Nekoč imenitno zdravilišče, danes propadajoče toplice

ODSTRTE PODOBE – IZLAKE (Medijske toplice)
Ko smo se s Trojan spustili v dolino potoka Orehovice, smo po regionalni cesti, ki je večinoma speljana po njegovem desnem bregu, malo pred središčem Izlak prišli do žalostno propadajočih Medijskih toplic. Primerjava z več kot sto let staro razgledniško podobo zdravilišča in letovišča z jamskim kopališčem in plavalnim bazenom s termalno vodo (s temperaturo od 24 do 26 stopinj Celzija), ki ga je leta 1877 zgradil domačin, podjetnik in graditelj železnic Alojz Prašnikar, je bila naravnost osupljiva.


