Sogovornike smo spraševali, kaj jih osrečuje.

Neli Kodrič Filipić, pisateljica, Ljubljana: »Osrečujejo me sončni žarek na obrazu, mačji rep, ki se obregne ob mojo nogo, dobra novica v časopisnem članku, vonj pečenega kostanja, nebo brez oblačka, občutek, ko se potopim pod gladino toplega mirnega morja, vožnja po neznanih poteh, podoba ljubljenega, ki se nepričakovano pojavi na zaslonu, zadnja pika na koncu dolgega procesa pisanja romana, glasba, ples, smeh, klepet z drago osebo ob kavi, šelestenje suhega listja pod nogami, pogled na zelene krošnje dreves, ki se komaj opazno upogibajo, kot da z nedotakljive višine zadržano pozdravljajo moje korake.«

 Majhna, a dobrovoljna skupina bralcev Vzajemnosti pod vodstvom Kompasovega vodnika Petra se je ob začetku adventnega časa odpravila na predpraznični izlet v Linz, prestolnico Zgornje Avstrije.

Več kot 400 kilometrov sta morala premagati naša voznika v eno smer, da smo prispeli do tretjega največjega mesta v Avstriji. Dolga desetletja je veljajo za sedež jeklarske in kemične industrije, zadnja leta pa postaja vse bolj zeleno in kulturno mesto. Na vsakem koraku se tradicionalno prepleta z modernim, industrija s sodobno umetnostjo, stare zgradbe dopolnjujejo moderne steklene stavbe ...

 Številka 112 za klic v sili, na kateri so dosegljivi nujna medicinska pomoč, gasilci, policija, nujna veterinarska pomoč ter pomoč drugih reševalnih enot, obeležuje 20-letnico delovanja. Kot druga evropska država smo jo uvedli leta 1997, ko smo v enotno številko združili številke 92, 93, 94 in 985.

Pomoč na številki 112 je dosegljiva tudi v tujini, čeprav v nekaterih državah delujejo tudi druge nacionalne številke za klic v sili. Ob klicu se samodejno pridobijo podatki o telefonski številki in lokacija tistega, ki kliče. Uvedli smo tudi storitev WAP112, ki gluhim in naglušnim osebam omogoča dostop do klica v sili, ter aplikacijo Smart Locator, ki je operaterjem v regijskih centrih za obveščanje omogočala hitro pridobitev točne lokacije klicatelja s pametnega mobilnega telefona. Trenutno deluje 13 regijskih centrov za obveščanje, po analizi Uprave RS za zaščito in reševanje  je odzivni čas operaterja šest sekund, pogovor pa povprečno traja eno minuto. Na leto sprejmejo okoli 600.000 klicev, ob hudih naravnih ali drugih nesrečah pa 100.000 klicev več.

Založba Beletrina je ob mednarodnem dnevu invalidov, 3. decembru,  izdala prvo brošuro, namenjeno informiranju javnosti o dostopnosti in načinih sporazumevanja z osebami z različnimi oblikami oviranosti.

Osebe z oviranostjo so še pogosto zapostavljene, bodisi zaradi nedostopnosti fizičnega ali spletnega okolja bodisi zaradi pomanjkanja informacij javnosti, kako vzpostaviti stik z njimi in kako se sporazumevati. K večji osveščenosti naj bi pripomogla brošura Premagovanje ovir v komunikaciji, ki je izšla v knjižni obliki, najdete pa jo tudi na spletnem naslovu: http://www.skrito.si/files/premagovanje_ovir_v_komunikaciji.pdf.

Na rojstni dan Franceta Prešerna, 3 decembra, že nekaj let praznujemo Ta veseli dan kulture, ko je omogočen prost vstop v različne kulturne ustanove: muzeje, galerije, gledališča ...  V 56 krajih po Sloveniji 145 organizatorjev pripravlja skupno več kot 320 dogodkov namenjenih vsem starostnim skupinam, podrobnejše informacije najdete na spletni strani ministrstva za kulturo:  www.mk.gov.si/si/ta_veseli_dan_kulture_2017/seznam_prireditev_2017. Letos bo še posebej slovesno, saj se začenja Evropsko leto kulturne dediščine.

 Mednarodno združenje žensk Ljubljana SILA – IWCL prireja že 24. dobrodelni bazar. Letos zbirajo sredstva za avtistične otroke in otroke, ki živijo v hudi finančni in socialni stiski.

V nedeljo, 3. decembra,  od 10. ure dalje vabijo v veliko dvorano Granda Hotela Union Ljubljana vse, ki jih zanimajo tuje kulture. Obiskovalci boste imeli priložnost nakupovati različne izdelke, spominke, darilca in še marsikaj na stojnicah kar 36 držav. Izdelki so izvirni, saj jih pripeljejo iz tujih držav, veliko pa jih naredijo članice same. 

 Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da Slovenci od vseh psihoaktivnih snovi najpogosteje posegamo po alkoholu. Slovenija je po porabi alkohola in zdravstvenih posledicah zaradi škodljive rabe alkohola nad povprečjem držav Evropske unije. Poleg tega alkohol povečuje kriminaliteto, usodno vpliva na odnose v v družini in skupnosti ter povzroča ekonomske stroške.

V Sloveniji je bila registrirana poraba alkohola v letu 2016 10,5 l litra čistega alkohola na vsakega prebivalca, starejšega od 15 let, kar je manj kot zadnji dve leti. Kljub temu pa še vedno presegamo mejo 5 litrov čistega alkohola na prebivalca, kar za državo pomeni, da finančna škoda zaradi posledic presega koristi od prodaje alkohola. Po raziskavi NIJZ 150 tisoč prebivalcev od 25 do 74 let čezmerno uživa alkoholne pijače, moški trikrat več kot ženske.

Zadovoljujoča spolnost izboljšuje kakovost življenja, krepi zdravje in zadovoljstvo, zvišuje samopodobo posameznika in utrjuje partnerski odnos. Po nekaterih podatkih naj bi imel že vsak peti Slovenec občasno motnje erekcije, oziroma že vsak drugi po 40. letu. Veliko starejših že po nekaj neuspešnih poskusih spolnost sploh opusti. Vendar se s temi težavami ni treba kar sprijazniti.

Včasih moški ne doseže dovolj dobre otrdelosti spolnega uda, da bi lahko začel in končal spolni odnos ali pa gre za trajno nezmožnost doseganja erekcije. Kot pravi urolog asist. Bojan Štrus, dr. med., so za več kot 80 odstotkov težav krivi organski vzroki: visok krvni tlak, sladkorna bolezen, visoka telesna teža z metabolnim sindromom, težave s srcem ali ožiljem ter stres. Ob tem poudarja, da je motnja erekcije lahko opozorilni znak za sladkorno bolezen in srčno-žilne bolezni, ki morda pozneje povzročijo srčni infarkt ali možgansko kap. Zato morebitne težave pri spolnih odnosih le zaupajte osebnemu zdravniku, ta pa vas bo po potrebi napotil k specialistu.

Teden Karitas, ki se začenja danes, poteka pod geslom Kje sem doma?. Z njim želijo v Slovenski karitas spodbuditi k razmisleku o domu - kjer je "naše srce, tam se počutimo doma, kjer so ljudje, ki nas imajo radi, tam je naš dom". Mnoge družine v Sloveniji so v velikih stiskah, še posebej tiste, kjer je zaposlen eden od staršev z nizko plačo ali v družinah, kjer starši prejemajo minimalno ali neredno plačo ter živijo v podnajemniških stanovanjih.

V tem tednu bo več dogodkov po vsej Sloveniji. Največ pa se bo dogajalo v sredo, tako se bodo na Ponikvi, v rojstnem kraju Antona Martina Slomška, srečali sodelavci in prostovoljci Karitas iz vse Slovenije. Zvečer pa bo v Celju že tradicionalni koncert Klic dobrote, ki ga Slovenska karitas pripravlja v sodelovanju z Radiotelevizijo Slovenija. V času koncerta in še ves mesec zbirajo denar za družine v stiski. Prav tako bodo dobrodelne koncerte po različnih krajih prirejale tudi škofijske in župnijske Karitas.  Lani so s koncertom zbrali 134.903 evrov. Z zbranimi sredstvi dopolnjujejo tudi materialno pomoč v hrani in higienskih pripomočkih na 457 župnijskih Karitas, ki jo prejema več kot 20.000 družin po vsej Sloveniji.