Med vsemi prebivalci Slovenije revščina najbolj ogroža starejše ženske, ki živijo same v svojem gospodinjstvu. Večinoma so to vdove, in da bi nekoliko izboljšali njihov gmotni položaj, je stranka DeSUS v začetku februarja vložila predlog novele pokojninskega zakona, ki zvišuje znesek dela vdovske pokojnine ter zgornjo mejo izplačil.

Vdova ali vdovec lahko po pokojnem partnerju prejema 70 odstotkov njegove pokojnine. Tisti, ki ima hkrati tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, pa lahko izbira, katero pokojnino bo prejemal, oziroma izbere tisto možnost, ki je zanj ugodnejša. Če se odloči za lastno pokojnino, je upravičen še do dela vdovske pokojnine. Ta znaša 15 odstotkov partnerjeve, vendar znesek ne sme presegati 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Najnižja pokojninska osnova znaša 797,16 evra, zato je najvišji možni znesek dela vdovske pokojnine 93,27 evra.

 Kljub ostri zimi in snegu, ki je februarja zasul naše(in sosednje) kraje, v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ta konec tedna, od 2. do 4. marca,  pripravljajo tridnevni Festival zvončkov.

 Po besedah Jožeta Bavcona, vodje botaničnega vrta in odličnega poznavalca teh drobnih belih cvetov, so zvončki pravzaprav rastline zime. Imajo namreč to lastnost, da ko nanje pade sneg ali pa je mraz, zmrznejo in poležejo, potem pa se ob višjih temperaturah spet dvignejo.

 V Botaničnem vrtu na Ižanski cesti hranijo več kot petdeset različnih sort navadnega malega zvončka, to je edini vrsti iz rodu malega zvončka (Galanthus nivalis), ki raste v Sloveniji.  Z njim se bo tudi začelo tridnevno dogajanje. V petek, 2. marca, ob 11. uri bodo na ogled botanične ilustracije študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter zbirka varietet navadnega malega zvončka, ki jo hranijo v Botaničnem vrtu. Šele s pozornim opazovanjem opazimo številne drobne detajle, po katerih se zvončki razlikujejo med sabo.

 Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani, ki deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100. obletnico delovanja. V njej je 1376 knjižnih del v brajici, na avdiokasete je bilo posnetih 2548 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je 5193 del slovenskih in tujih avtorjev

 Knjižnica je poimenovana po profesorici Minki Skaberne, ki je svoje življenje posvetila skrbi za slepe.  Pod okriljem društva Dobrodelnost je namreč 1. marca 1918 priredila javno predavanje o potrebi po ustanovitvi slovenskega zavoda za slepe, o skrbi zanje, zlasti pa za invalide, ki so oslepeli v prvi svetovni vojni. Takratne oblasti so zatem dovolile prireditev tečaja za branje in pisanje brajevega točkopisa. Udeleženke tečaja so kasneje prepisovale slovenske knjige v brajev točkopis, s čimer so bili postavljeni temelji slovenski knjižnici za slepe. Po drugi svetovni vojni so pod njenim vodstvom nastale Centralna knjižnica pri republiškem odboru Zveze slepih Slovenije ter knjižnici v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani in v Centru za rehabilitacijo slepih v Stari Loki.

Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je koncept, star že nekaj stoletij, v Sloveniji pa je leta 2010 dobil vnovični zalet s predlogom sociologinje dr. Valerije Korošec o njegovi uvedbi. Poleg tega je vse aktualnejši zaradi večanja relativne revščine, dohodkovne neenakosti, sprememb na trgu dela in napovedi o korenitih družbenih spremembah v prihodnjih desetletjih. Z uvedbo UTD pa naj bi prav vsem državljanom – ne glede na njihov socialni status in njihovo starost – zagotovili enak fiksni mesečni dohodek. To ni oblika socialne pomoči, ampak zagotovilo posameznikove svobode v času hitrega razvoja in sprememb.

Zakaj je praznovanje 8. marca, mednarodnega dneva žensk, še vedno pomembno?

Dr. Svetlana Slapšak, socialna antropologinja, raziskovalka in publicistka, Ljubljana: »Osmi marec ni le zgodovinski praznik in spomin na boj za ženske pravice, tudi danes ga doživljamo kot borbeni praznik žensk, ki morajo ponovno osvojiti nekatere odvzete pravice in misliti ter opozarjati na to, kako patriarhalna družba nenehno proizvaja nove položaje in oblike deprivilegiranosti žensk.«

 Grelne naprave so v teh mrzlih dneh še bolj obremenjene kot običajno, zato je povečano tveganje dimniških požarov. Ljudje lahko preventivno ukrepajo s čiščenjem in vzdrževanjem grelnih naprav in dimnikov, so povedali na Gasilski zvezi Slovenije.

V času kurilne sezone je zelo pomembno, da redno vzdržujemo ter čistimo kurilne in dimovodne naprave v skladu z navodili proizvajalca in dimnikarske službe. Pri kurjenju se namreč na naprave odlagajo saje, te pa se lahko ob višjih temperaturah, še posebej če je dimnik že dalj časa neočiščen, vnamejo. Pri preventivi tovrstnih požarov je sicer zelo pomembna tudi pravilna izgradnja in montaža kurilnih naprav, poudarjajo gasilci.

 V Vrtnem centru Kurbus v Meleh pri Gornji Radgoni, ki letos obeležuje 40- letnico obstoja, so po štirih letih premora zopet pripravili razstavo orhidej z živimi tropskimi metulji.

Sedmo razstavo po vrsti so pripravljali več kot pol leta, da deluje res kot tropski raj z visoko vlago, tropskima papigama in rastlinjem, kot ga je najti na drugem koncu sveta. Na približno 700 kvadratnih metrih površine se med zelenjem, lubjem, drevesnimi debli in vodnimi otočki z raznobarvnimi cvetovi bohoti več kot tri tisoč orhidej. Najmanj 150 različnih sort je na ogled, med njimi so tudi take, ki jih sicer ni v prodaji in so jih pripeljali iz Tajvana, Nizozemske, Nemčije in še od drugod. Da je doživetje tropskega raja še bolj barvito, med cvetjem letajo živo pisani metulji. Kar 600 bub so prepeljali iz Kostarike in na veselje obiskovalcev se pred njihovimi očmi spreminjajo v pisane  metulje.