Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani, ki deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100. obletnico delovanja. V njej je 1376 knjižnih del v brajici, na avdiokasete je bilo posnetih 2548 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je 5193 del slovenskih in tujih avtorjev

 Knjižnica je poimenovana po profesorici Minki Skaberne, ki je svoje življenje posvetila skrbi za slepe.  Pod okriljem društva Dobrodelnost je namreč 1. marca 1918 priredila javno predavanje o potrebi po ustanovitvi slovenskega zavoda za slepe, o skrbi zanje, zlasti pa za invalide, ki so oslepeli v prvi svetovni vojni. Takratne oblasti so zatem dovolile prireditev tečaja za branje in pisanje brajevega točkopisa. Udeleženke tečaja so kasneje prepisovale slovenske knjige v brajev točkopis, s čimer so bili postavljeni temelji slovenski knjižnici za slepe. Po drugi svetovni vojni so pod njenim vodstvom nastale Centralna knjižnica pri republiškem odboru Zveze slepih Slovenije ter knjižnici v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani in v Centru za rehabilitacijo slepih v Stari Loki.

Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je koncept, star že nekaj stoletij, v Sloveniji pa je leta 2010 dobil vnovični zalet s predlogom sociologinje dr. Valerije Korošec o njegovi uvedbi. Poleg tega je vse aktualnejši zaradi večanja relativne revščine, dohodkovne neenakosti, sprememb na trgu dela in napovedi o korenitih družbenih spremembah v prihodnjih desetletjih. Z uvedbo UTD pa naj bi prav vsem državljanom – ne glede na njihov socialni status in njihovo starost – zagotovili enak fiksni mesečni dohodek. To ni oblika socialne pomoči, ampak zagotovilo posameznikove svobode v času hitrega razvoja in sprememb.

Zakaj je praznovanje 8. marca, mednarodnega dneva žensk, še vedno pomembno?

Dr. Svetlana Slapšak, socialna antropologinja, raziskovalka in publicistka, Ljubljana: »Osmi marec ni le zgodovinski praznik in spomin na boj za ženske pravice, tudi danes ga doživljamo kot borbeni praznik žensk, ki morajo ponovno osvojiti nekatere odvzete pravice in misliti ter opozarjati na to, kako patriarhalna družba nenehno proizvaja nove položaje in oblike deprivilegiranosti žensk.«

 Grelne naprave so v teh mrzlih dneh še bolj obremenjene kot običajno, zato je povečano tveganje dimniških požarov. Ljudje lahko preventivno ukrepajo s čiščenjem in vzdrževanjem grelnih naprav in dimnikov, so povedali na Gasilski zvezi Slovenije.

V času kurilne sezone je zelo pomembno, da redno vzdržujemo ter čistimo kurilne in dimovodne naprave v skladu z navodili proizvajalca in dimnikarske službe. Pri kurjenju se namreč na naprave odlagajo saje, te pa se lahko ob višjih temperaturah, še posebej če je dimnik že dalj časa neočiščen, vnamejo. Pri preventivi tovrstnih požarov je sicer zelo pomembna tudi pravilna izgradnja in montaža kurilnih naprav, poudarjajo gasilci.

 V Vrtnem centru Kurbus v Meleh pri Gornji Radgoni, ki letos obeležuje 40- letnico obstoja, so po štirih letih premora zopet pripravili razstavo orhidej z živimi tropskimi metulji.

Sedmo razstavo po vrsti so pripravljali več kot pol leta, da deluje res kot tropski raj z visoko vlago, tropskima papigama in rastlinjem, kot ga je najti na drugem koncu sveta. Na približno 700 kvadratnih metrih površine se med zelenjem, lubjem, drevesnimi debli in vodnimi otočki z raznobarvnimi cvetovi bohoti več kot tri tisoč orhidej. Najmanj 150 različnih sort je na ogled, med njimi so tudi take, ki jih sicer ni v prodaji in so jih pripeljali iz Tajvana, Nizozemske, Nemčije in še od drugod. Da je doživetje tropskega raja še bolj barvito, med cvetjem letajo živo pisani metulji. Kar 600 bub so prepeljali iz Kostarike in na veselje obiskovalcev se pred njihovimi očmi spreminjajo v pisane  metulje.

 Ob desetletnici smrti dr. Janeza Drnovška (1950 - 2008) je v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova odprta razstava, ki celovito predstavlja njegovo osebnost. Razstava bo na ogled do 5. maja 2018.

 Razstava zajema tri obdobja delovanja, ki so zaznamovala življenjsko pot velikega državnika: obdobje predsedovanja SFRJ; obdobje štirih vlad dr. Drnovška, ko je bila Slovenija ena uspešnejših držav v Evropi – v tistem času je izpolnila pogoje za priključitev Evropski uniji in zvezi Nato; in obdobje, ko je bil predsednik Republike Slovenije. Pozornost je namenjena tudi Gibanju za pravičnost in razvoj, ki ga je dr. Drnovšek ustanovil leta 2006  za ozaveščanje ljudi o različnih družbenih in okoljskih vprašanjih. Izšel je še zbornik, v katerem so svoj pogled na Janeza Drnovška predstavili njegovi sodelavci, politični somišljeniki, prijatelji in znanci.

 Od 1. aprila 2018 bodo pokojnine višje še za 1,1 odstotka, je danes sklenil svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Višji zneski bodo izplačani s pokojninami, ki bodo nakazane konec aprila. Minuli minuli teden je Zpiz že potrdil redno uskladitev v višini 2,2 odstotka in povišanje se bo poznalo pri februarski pokojnini, ki bo nakazana čez dva dni. 

Za tokratno uskladitev bo zavod namenil 40 milijonov evrov na leto. Povprečna neto starostna pokojnina je januarja znašala 621 evrov. Najnižja pokojnina je bila 207 evrov, za tiste s polno pokojninsko dobo brez dokupa pa v skladu s pokojninsko novelo iz aprila lani 500 evrov. Najvišja izplačana pokojnina je znašala 2687 evrov.

Mirnska dolina bo v soboto, 24. februarja 2018, gostila že 19. mednarodni festival orglic oziroma ustnih harmonik, ki bo na štirih koncertih združil glasbenike iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.

Ob 15. uri bodo orglice zapele na treh prizoriščih.

V Trebnjem se bodo v Gostilni Meglič (Obrtniška ulica 2) predstavili orgličarji Oto Nemanič, Dušan Šušteršič, Matic Tičar, Zdenko Čolak, Iztok Bergant, Ansambel ustnih harmonik Vrbsko jezero - Mundharmonika ansambel Wörthersee, Klančakovi godci, Blueharp, Dradin – Dinko Hrabrič in Sander Blues – Sandi Petrej.

Na Dunaju bodo letos s številnimi razstavami obeležili 100. obletnico smrti štirih velikih osebnosti avstrijske umetnosti: slikarjev Gustava Klimta in Egona Schieleja, arhitekta Otta Wagnerja ter grafika in oblikovalca Kolomana Moserja. Bili so najpomembnejši predstavniki Dunajske moderne, obdobja, ki označuje kulturno ustvarjanje v avstrijskem glavnem mestu na prelomu stoletja (od 1890 do 1910).

Muzeji in galerije, kot so Belvedere, Muzej uporabnih umetnosti (MAK), Umetnostnozgodovinski muzej, Judovski muzej, Hiša glasbe, Muzej Dunaj, Leopoldov muzej in drugi pripravljajo serijo razstav, ki so jo poimenovali »Dunaj 2018: Lepota in brezno. Klimt.Schiele.Wagner.Moser«. Že v marcu bo na ogled nekaj zelo zanimivih razstav mojstrov Schieleja in Wagnerja.