Da bi čim manj dobre hrane končalo v smeteh obenem pa bi potrošniki lahko kupovali cenejše izdelke, sta najpomembnejša cilja, ki ju zagovarjajo v  podjetju Smart Futuristic, kjer so  zasnovali so zasnovali blagovno znamko Robin Food. V Mariboru in Ljubljani sta odprti dve trgovini, kjer lahko prehrambene izdelke ter izdelke za nego, higieno ter druge stvari kupujete po znatno nižjih cenah.

 Vse je naprodaj po vsaj  za 50 do 80 odstotkov nižjih cenah kot v drugih trgovinah. Pri tem je potrebno poudariti, da je hrana povsem neoporečna, le s krajšim rokom trajanja. Drugi izdelki imajo morda poškodovano embalažo ali so jo proizvajalci spremenili, pa so izdelke v stari podobi umaknili s polic. Ponudba ni vedno enaka, pač pa se spreminja v skladu s tistim, kar po nizkih cenah odkupijo od dobaviteljev ali prodajalcev, ki bi sicer vse skupaj zavrgli.

Štirinadstropno poslopje slovenskega parlamenta na Šubičevi ulici ob Trgu republike v Ljubljani je bilo po načrtih arhitekta Vinka Glanza in njegovih sodelavcev zgrajeno leta 1959. Figure na vhodnem portalu sta zasnovala kiparja Karel Putrih in Zdenko Kalin. Večjo obnovo notranjih prostor so opravili leta 2000.

 Vsako drugo soboto v mesecu, razen avgusta, si imamo državljani priložnost ogledati notranjost parlamenta, ki jo sicer poznamo zgolj iz televizijskih prenosov. V državnem zboru namreč redno organizirajo Dan odprtih vrat.

 Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je skupaj s svojimi namestniki medijem predstavila dejavnosti, ki jim bodo več pozornosti posvetili to leto. Med drugim bo s 1. junijem pri varuhu  začel delovati svet za človekove pravice, 1. januarja 2019 pa še center za človekove pravice.

 Predvsem pa bodo letošnje letov uradu varuha posvetili starejšim. Osredinili naj bi se na problematiko nasilja v družini, bolnišničnih okužb, vprašanja dostopa do uporabe e-storitev, s katerimi imajo starejši pogosto težave, še naprej pa bodo spremljali tudi razmere v domovih starejših občanov in drugih zavodih institucionalnega varstva. Ob tem je namestnik varuhinje Ivan Šelih poudaril, da v okviru državnega preventivnega mehanizma redno obiskujejo domove starejših, kjer imajo urejene varovanje oddelke, pa tudi druge zavode.

Magister teologije in doktor literarnih ved pater Karel Gržan je duhovnik in pisatelj. Napisal je več kot 30 knjig, prav pred kratkim dve odmevni: Vstanimo, v suženjstvo zakleti in 95 tez. Slišimo ga kot govornika in predavatelja ter beremo njegove članke in intervjuje. Je eden tistih iščočih in razmišljujočih ljudi, ki brez dlake na jeziku razkriva nehumanost današnje družbe in s svojimi prodornimi in iskrivimi mislimi ozavešča ljudi. Veliko se pogovarja, zna prisluhniti in svetovati. Pravi, da tako kot živi in dela, uresničuje svoje poslanstvo. »Danes bi rad z vami pletel misli o …« po navadi začne predavanje ali pogovor o temi, ki jo je izbral sam ali ga naprosijo, da o njej razkrije svoja spoznanja. Povprašali smo ga, kako vidi današnjo družbo, položaj in vlogo moških, žensk, mladih in starejših v sodobnem svetu, njihovo medsebojno odvisnost in medsebojne odnose.

Kaj menijo o dobrodelnosti in prostovoljnem delu naše sogovornice in sogovornik.

Anica Mikuš Kos, upokojena otroška psihiatrinja, predsednica Slovenske filantropije, Ljubljana: »V Sloveniji je veliko ljudi, ki bi bili pripravljeni delovati kot prostovoljci na področjih, ki so jim blizu ali imajo v njih interes, ko bi jih kdo povabil, ponudil priložnosti in organizacijske okvire za delovanje. Socialni kapital solidarnosti na storitvenem področju in na področju nematerialne pomoči človeku v stiski je v naši družbi mnogo manj spodbujan kot zbiranje materialne pomoči. Tudi strokovne službe bi lahko z vključevanjem prostovoljcev aktivirale veliko človeških energij.«

Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije se že nekaj let ukvarjajo z razvojem skupnostnih oblik bivanja starejših, saj so prepričani, da je treba med dvema skrajnostma – ostati sam doma in iti v dom za starejše – razviti in ponuditi tudi druge oblike bivanja. Dosegli so, da je poglavje o bivanju starejših s poudarkom na razvoju skupnostnih oblik uvrščeno v nacionalni stanovanjski program 2015–2025 in strategijo dolgožive družbe. Z nasveti so pomagali tudi pri nastanku stanovanjske skupnosti starejših v vasi Davča.

Po praznično okrašenem Linzu

Majhna, a dobrovoljna skupina bralcev Vzajemnosti pod vodstvom Kompasovega vodnika Petra se je ob začetku adventnega časa odpravila na predpraznični izlet v Linz, prestolnico Zgornje Avstrije. Več kot 400 kilometrov sta morala oba voznika premagati v eno smer, da smo prispeli do mesta, ki je dolga desetletja veljajo za sedež jeklarske in kemične industrije, zadnja leta pa postaja vse bolj zeleno in kulturno mesto. S turističnim vlakom, nato pa tudi peš, smo si ogledali zgodovinske znamenitosti na tej in oni strani Donave. Nekateri izletniki so se z več kot sto let starim tramvajem povzpeli na hrib Pöstlingberg, imeli pa smo tudi dovolj časa za brskanje po prazničnih stojnicah.

Kdaj vse ste se na svoji življenjski poti znašli v položaju, ko nenadoma ni šlo več naprej po starem? Take življenjske prelomnice so nesreče in nenadni veliki uspehi pa tudi prehodi v življenjskem razvoju: puberteta ob koncu otroštva, zaposlitev, osnovanje svoje družine, menopavza v srednjih letih, upokojitev, odvisnost od pomoči drugih v starostni onemoglosti. V terenski raziskavi o staranju prebivalcev Slovenije, ki smo starejši od 50 let, so zanimivi podatki tudi o naših pomembnih življenjskih prelomnicah.

Knjiga Gerotranscendenca: razvojna teorija o dobrem staranju švedskega sociologa dr. Larsa Tornstama prinaša svež veter na področje vede o staranju, obenem pa avtor duhovito razpira številne razprave/teorije s področja gerontologije in jih postavlja pod vprašaj. Po mnenju recenzentke dr. Alenke Švab je koristna za strokovno javnost s področja gerontologije in podobnih področij ter oblikovalce javnih politik, v prvi vrsti socialne, družinske in zdravstvene politike, ne nazadnje pa tudi za širšo javnost.