Ob jutrišnjem kulturnem prazniku bo povsod po Sloveniji pestro dogajanje. Kulturne hiše – muzeji, galerije, knjižnice, gledališča  in druge ustanove ta dan tradicionalno na stežaj (in brezplačno)  odprejo svoja vrata.

V Kranju, ki se ponaša z nazivom Prešernovo mesto, se vedno zelo potrudijo počastiti spomin na nekdanjega meščan. France Prešeren je tu namreč živel od leta 1846, pred 169 leti pa je tu tudi umrl in našel večni počitek. Čez dan bo Prešernov smenj s predstavitvijo domače in umetnostne obrti, na trgih bodo nastopili pevski zbori in recitatorji Prešernovih pesmi, na mestnem tlaku se bo zavrtelo več kot deset folklornih skupin, z nostalgičnim zvokom vas bodo  po preteklosti popeljali lajnarji. Morda boste naleteli celo na samega Prešerna!

 Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije od 8. februarja pripravlja natečaj za najboljšo zgodbo z naslovom Zgodbe mojega kraja: o njegovih ljudeh, zgodovini, naravni in kulturni dediščini. Vabijo vse, ki radi pišete in ste že dopolnili 65 let, da napišete kratko, resnično zgodbo iz preteklosti vašega kraja. Morda se spominjate sami ali pa je vašo pozornost vzbudila zanimiva pripoved, stare fotografije, zapiski.

 Sodelujete lahko z le eno zgodbo, ki naj ne presega 1.600 besed, lahko je tipkana ali v obliki rokopisa. Zgodbe do 15. aprila 2018 pošljite po pošti na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natečaj Zgodbe mojega kraja« ali po elektronski pošti na mojkraj@mklj.si. Ne pozabite navesti svojih podatkov: ime in priimek avtorja, leto rojstva, stalni naslov, morebitni e-naslov in telefonsko številko.

V Cankarjevem domu se danes popoldne odpira četrti festival celostnega zdravja, na katerem strokovnjaki z različnih področij predstavljajo tradicionalne zdravilne tehnike, od kitajske in indijske (ajurvedska) medicine do homeopatije. Pester program bo potekal tri dni in sicer v petek od 16. do 20. ure ter v soboto in nedeljo od 9. do 20. ure.

 Med drugim bodo predstavili homeoterapijo za živali, zdravilno moč gob, apiterapijo, terapije prosti stresu in še marsikaj drugega. Veliko pozornosti pa bo namenjene pomenu hrane kot hranilu in zdravilu – kako hrana vpliva na zdravje in kako lahko tudi povzroči bolezen (o tem bodo predavali: Biljana Dušić, dr. med., svetovalka ajurvedske medicine, mag. Petar Papuga, dr. med., specialist za akupunkturo, dr. Maruša Hribar, mag. farm, strokovnjakinja za homeopatijo, Sanja Lončar in drugi). 

Na posvetu o novostih, ki jih prinaša zdravstvena reforma in sta ga včeraj pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS)  in ministrstvo za zdravje, so  udeleženci znova razpravljali o stališčih zakonov o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter dolgotrajni oskrbi. 

 Mag. Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno varstvo in duševno zdravje, je predstavila stališča Zveze društev upokojencev Slovenije, o katerih smo že nekajkrat pisali, zato jih le nekaj povzemamo. Pripombe se v večini nanašajo na preveč splošno opredelitev pravic, pričakovali so namreč, da bo povsem jasno opredelil pravice in obveznosti zavarovanih oseb, občin, delodajalcev in države.

Po letih krize se krepi tudi pokojninska blagajna. Generalni direktor Marijan Papež, ki je lani nastopil četrti mandat vodenja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pravi, da v tako dobri kondiciji še ni bila od leta 1996, ko se je dvakrat znižala prispevna stopnja delodajalca. Več kot 75 odstotkov dohodkov je bilo lani zbranih s prispevki, delež iz proračuna iz naslova dodatne obveznosti pa je bil že drugo leto zapored pod milijardo evrov. Lani so povišali najnižje pokojnine za »polno pokojninsko dobo« na 500 evrov in vsem upokojencem izplačali letni dodatek. Tudi število upokojencev se ni bistveno povečalo, kar dokazuje, da zadnja pokojninska reforma deluje. Prvič po osmih letih bodo upokojenci letos deležni redne uskladitve pokojnin, aprila pa še izredne, skupaj za več kot 3 odstotke.

Kurentovanje bo dolgo in razigrano

S tradicionalnim korantovim skokom 2. februarja opolnoči se bo začelo 58. kurentovanje na Ptuju. Letos bo praznovanje še posebej razigrano, saj so obhodi kurentov razglašeni za Unescovo nesnovno kulturno dediščino človeštva. Tudi letos bo pester program vse do 13. februarja, ko bodo pusta pokopali. Čez dan se bodo zabavale maškare vseh starosti, vsak večer bodo goste v karnevalski dvorani zabavali domači in tuji glasbeniki, seveda pa ne bo manjkalo tradicionalnih prireditev in povork.

Predstavljamo vam razmišljanja sogovornikov o duhovnosti in osebnostni rasti.

Ančka Gošnik Godec, mladinska ilustratorka, Ljubljana: »Moja duhovnost je moje delo, s katerim se družim že več desetletij. Še vedno zelo rada slikam, včasih kar ne morem odnehati. Stopam po poti tako resničnosti kot domišljije in po poti čudežne skrivnostnosti. Potopim se v svoj notranji svet, čutim globoko duhovno doživetje, mir in radost, izpolnjenost. Veliko poletij preživim v hišici ob Bohinjskem jezeru, kjer opazujem spreminjanje narave, sanjarim. Mislim, da je tudi resnično življenje globoko duhovno doživetje, druženja z dragimi ljudmi pa mi potrdijo smisel bivanja na svetu.«

Angleški biogerontolog dr. Aubery de Grey je poznan kot najglasnejši in najbolj optimističen predstavnik gibanja, ki želi podaljšati življenje s pomočjo znanosti. Njegova je naslednja misel: »Desetletja smo s kolegi raziskovali staranje kot prvo svetovno vojno: skoraj brezupen kompleks zgodovinske tragedije, o kateri lahko teoretiziramo in se prepiramo, ampak glede tega ne moremo storiti nič fundamentalnega.«

Brezupno naj bi bilo zato, ker so kemijske reakcije v telesu izjemno kompleksne in zato še nepopolno raziskane. Kako bi lahko z znanostjo podaljševali življenje, ko pa vendar ne vemo, na katere procese metabolizma bi morali vplivati, da se ne bi več starali. De Grey je svetovno slaven zato, ker je na to vprašanje podal svoje odgovore. Kot človek, ki je diplomiral iz računalniških ved, je telo primerjal s strojem in tako pokazal, kako bi lahko življenje podaljšali brez popolnega razumevanja njegovega delovanja. Njegova inženirska ideja je preprosta: popravi le tam, kjer se nabere škoda. Natančneje: popravi le tisto škodo na celični ravni, ki se z desetletji delovanja počasi nabere, in če je ne popravimo, povzroči običajne starostne bolezni. Če bi škodo popravili, se bolezni ne bi razvile, telo bi bilo pomlajeno in bi živelo dalj časa.