-
Tik preden nam je koronavirus obrnil življenje na glavo, so bralci Vzajemnosti februarja obiskali Malto - znamenito otoško državico sredi Sredozemlja. Reportaža z izleta je objavljena v aprilski Vzajemnosti, ker pa tam ni dovolj prostora za številne posnetke, ki so nastali na potovanju, jih bomo objavili na spletni strani v dveh delih.
Na fotografijah so posnetki iz megalitskega templja Hagar Qim, iz ribiške vasi Marsaxlokk in iz glavnega mesta Vallette, kjer je v tem času potekal tudi znameniti karneval.
Dežela sonca, vetra, kamna in različnih kultur
Sredi Sredozemskega morja leži Malta, najmanjša država v Evropski uniji. Nanjo so skozi zgodovino vplivali različni gospodarji, ki so vladali na širšem prostoru, od Feničanov, Rimljanov, Arabcev, Bizantincev, malteških vitezov, Francozov do Angležev. Sestavlja jo več otokov, vendar sta stalno naseljena le otoka Malta in Gozo. Meri le 316 kvadratnih kilometrov, šteje pa slabega pol milijona prebivalcev. Skoraj še enkrat toliko Maltežanov živi po vsem svetu, največ, okrog 300.000, jih je v Avstraliji. V Evropsko unijo je vstopila istega leta kot Slovenija – 2004, malteško liro pa je zamenjala za evro leta 2008.
Zaviranje kola na vuzemski ponedeljek
Zaradi epidemije virusa bo letošnja velika noč drugačna. Kot kaže bo minila tudi brez metliškega obredja na velikonočni ponedeljek, čeprav ima dolgoletno tradicijo in so ga vedno izpeljali, tudi ob grdem vremenu. Posnetek (tu in na naslovnici) je z lanskega zaviranja kola na vuzemski ponedeljek v Metliki, ki ga je zaradi lepega vremena spremljalo še posebej veliko ljudi. Med njimi je bil tudi predsednik Borut Pahor, ki je s plesalci na koncu še zaplesal.
Kdaj se je prvič plesalo in pelo, se ne ve natanko. Eden najstarejših ljudskih običajev pri nas je že leta 1888 v Ljubljanskem zvonu opisal metliški rojak, narodopisec Ivan Navratil. Po drugi svetovni vojni je bilo plesanje kola prepovedano, leta 1992 pa so Metličani rajanje spet obudili. Metliška folklorna skupina Ivana Navratila, ki nadaljuje tradicijo, je lani pripravila že 28. prireditev zapored. Od devetdesetih let plešejo na Trgu svobode v starem mestnem jedru Metlike, pred tem pa so plesali pri cerkvici sv. Martina na Pungartu.
-
Še pred časom si niti v sanjah nismo mogli predstavljati, da bi se ta drveči svet lahko ustavil. Pa se je. Ustavil ga je nevidni sovražnik, in to na način, kjer smo ljudje najranljivejši. Ta zahrbtni koronavirus je čez noč ogrozil naše zdravje. S hitrim širjenjem se je iz kitajskega Wuhana razsejal že skoraj po vsem svetu. Ko smo spremljali novice o težavah na Kitajskem, si nismo mogli predstavljati razsežnosti te nove bolezni, zdela se nam je oddaljena in obnašali smo se, kot da se nas ne tiče in da smo pred njo varni. Toda v globaliziranem svetu poleg blaga in ljudi potujejo in se širijo tudi bolezni.
-
Turizem je postal ena najbolj rastočih gospodarskih panog. Ljudje vse bolj potujemo po vsem svetu, predvsem zaradi vse večje mobilnosti in tudi cenovne dostopnosti. Ob spoznavanju drugih dežel in kultur pa se spreminja tudi naš odnos do lastne domovine. Največkrat šele takrat vidimo, kakšno bogastvo imamo doma.
Vsaka dežela je po svoje lepa in nekaj posebnega. Na nedavnem potepanju po Malti, tej čudoviti mali otoški deželi sredi Sredozemskega morja, bogati s soncem, vetrom, kamnom in ljudmi, ki so mešanica številnih kultur, ki se na otoku prepletajo že stoletja, te najbolj preseneti, da nimajo rek, potokov in s tem pitne vode. Odvisni so od deževnice in razsoljevanja morske vode. Zato imajo malo zelenja in dreves, pa še ta morajo biti odporna proti vetru in suši.
Redna uskladitev pokojnin znaša 3,2 odstotka
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je danes sklenil, da bodo upokojenci konec meseca prejeli 3,2 odstotka višje pokojnine, usklajeni zneski pa bodo veljali že od 1. januarja.
Redna uskladitev pokojnin se izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Pri uskladitvi v 60 odstotkih upoštevajo rast plače, v 40 odstotkih pa rast cen življenjskih potrebščin.
Za uskladitev bo Zpiz na letni ravni namenil 172 milijonov evrov. Pokojnina v višini 600 evrov bo tako po uskladitvi višja za 19,20 evra in bo znašala malenkost več kot 619 evrov, zagotovljena pokojnina pa bo znašala 555,76 evra.
Problem nizkih pokojnin so nizke plače
Prvega januarja so začele veljati spremembe pokojninske zakonodaje, ki bodo novim upokojencem omogočile boljše pokojnine. Te naj bi se tudi letos uskladile dvakrat. Pokojninska blagajna se zaradi gospodarske rasti krepi. Reforma iz leta 2013 še vedno deluje, kar pa ne pomeni, da ni potrebna priprava na novi zakon, opozarja Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Lani so se pokojnine drugo leto zapored uskladile redno in izredno. Ali lahko podobno uskladitev pričakujemo tudi letos?
-
Ob zadnjih dogodkih žal ne moremo mimo politike. Le kdo ni sit politikov, ki se vse povprek prepirajo, si nagajajo in skrbijo predvsem za lastne interese, pri tem pa si za talca jemljejo državo. Če bi delali za ljudi, kot so obljubljali pred volitvami, bi se lotili pomembnih projektov, ki že leta, nekateri celo več kot desetletje, čakajo na sprejem. Takšen primer je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi ga potrebovali že pred desetimi leti, a ga še vedno nimamo.
Na vrata nam že dolgo trkajo demografske spremembe – povečanje števila starejših ob manjših generacijah mladih, mi pa se delamo, kot da tega ni. V večini evropskih držav so to področje začeli urejati že pred 20 leti. Pri nas pa že več vlad ni prišlo dlje od obljub. Težave se povečujejo in vse težje jih bo obvladovati. Zaradi tega trpijo tako ostareli, ki nujno potrebujejo pomoč, kot tudi njihovi svojci, ki ob skrbi zanje zbolevajo in izgorevajo. Domovi za starejše so polni, vrste čakajočih pa vse daljše.
Za otroke, ki umirajo od lakote
Kdo ne pozna priljubljenega radijskega voditelja Jureta Seška, prvega glasa Radia Ognjišče? Na radiu, ki je lani praznoval 25. obletnico delovanja, dela od prvega dne, poslušajo pa ga radi stari in mladi. Za svoje delo je prejel šest Vikendovih gongov popularnosti, bil je radijska osebnost Nedeljskega dnevnika, dvakrat je bil nominiran za radijskega viktorja. Nagrad je bil vedno zelo vesel, jemal jih je kot priznanje njihovi radijski postaji.
Že od začetka radia vodi priljubljeno otroško oddajo Sobotna iskrica, ki je na sporedu ob sobotah med 9. in 10. uro dopoldne. Takratni odgovorni urednik Franci Trstenjak mu jo je zaupal, ker je Jure na pedagoški fakulteti študiral razredni pouk. Razvedrilna in poučna oddaja, kjer veliko govorijo o pravih vrednotah, je Juretu povsem zlezla pod kožo in jo še danes navdušeno pripravlja.
-
Leto 2020 je prineslo dve lepi okrogli številki in želimo si, da bi bilo dobro za vse. Bodimo prijazni do sebe in drugih, kadar koli je mogoče. Vedno je mogoče, je dejal Dalajlama.
Vzemimo si čas za dobre stvari. Čeprav nas povsod nagovarjajo, kaj vse bomo dobili zastonj, je to nemogoče. Američani, ki vedo, kako se tem stvarem streže, pravijo, da zastonj kosila ni. Prav tako ni zastonj kakovostnih in preverjenih informacij, čeprav so z razvojem interneta mnogi ljudje dobili tak občutek. Danes so tiskani mediji na preizkušnji. Čeprav še vedno zaposlujejo največ novinarjev in prinašajo največ preverjenih novic, zaradi padanja dohodkov od prodanih izvodov in oglasov vse težje shajajo.
