ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Silva Rupar iz Ljubljane je nežna in krhka gospa, ki ji je življenje naložilo velika bremena. A jih nekako rešuje in premaguje. Pred 22 leti se je invalidsko upokojila, pred 15 leti pa se je vpisala na univerzo za tretje življenjsko obdobje, za katero pravi, da jo je rešila in jo z veseljem obiskuje še danes. Ličila se ni nikoli, razen ustnic, rada je naravna, zato se je najprej nekoliko zadržano, potem pa zadovoljno prepustila preobrazbi naših strokovnjakinj.

Spomladi, ko se otopli in je dovolj vlage, poženejo tudi gobe. Takrat oživijo tudi gobarji, tako nabiralci kot tudi ljubitelji, ki gobji svet raziskujejo in skrbijo za njegovo varovanje. Najdemo jih v gobarskih društvih, po vsej Sloveniji jih je kar 27. Obiskali smo novomeško društvo, ki sicer ni najstarejše, letos praznuje že 38 let delovanja, spada pa med najdejavnejše pri nas, še posebej na področju popisovanja gob.

Gobarjenje je pri nas priljubljen konjiček, po nekaterih podatkih povprečen slovenski gobar nabere 5 do 15 kilogramov gob na leto. Začetki raziskovanja gob pri nas segajo v 16. stoletje, vendar je vse do 19. stoletja bolj malo zapisov v slovenskem jeziku. Prvo knjigo o gobah v slovenščini je leta 1923 napisal Ante Beg, učitelj in publicist, toda prva gobarska sekcija je bila ustanovljena šele leta 1961 v Ljubljani, potem so sledile še drugje po Sloveniji.

Naša najstarejša in najbolj množična humanitarna organizacija Rdeči križ Slovenije letos praznuje že 150 let delovanja. Preživel je različne sisteme in ureditve, še vedno pa temelji na univerzalnih načelih humanosti, nepristranskosti, nevtralnosti, enotnosti, prostovoljnosti in univerzalnosti. Kako pomembno poslanstvo opravlja, dokazuje iz dneva v dan, spomnimo se samo nedavne begunske krize. Le malokdo pa ve za muzej Rdečega križa, ki je v hiši na edinem Trgu Rdečega križa v Sloveniji v belokranjskem Gradcu. V tamkajšnjem kulturnem domu, kjer je bil 18. junija 1944 ustanovni zbor in so bili položeni temelji za delovanje Rdečega križa med vojno in po vojni, je urejena spominska soba, za katero skrbi Območno združenje Metlika.

V soboto, ko je bilo po dolgem času lepo vreme, so se bralci Vzajemnosti v organizaciji turistične agencije Kompas, odpravili na izlet v Hrvaško Zagorje. Najprej smo se ustavili v Kumrovcu, kjer smo si ogledali muzej na prostem Staro selo in Titovo rojstno hišo. V njej so na ogled tudi fotografije pomembnih obiskovalcev, med drugimi je leta 1970 Kumrovec obiskal ameriški predsednik Nixon. Razstavljeno je celo darilo, ki ga je prinesel Titu, to je košček kamnine z Lune.

Za Hrvaško Zagorje je značilno veliko termalnih vrelcev, pred dobrimi petnajstimi leti so tako odprli Terme Jezerščica, kjer smo si ogledali vrt perunik ali irisov in se sprehodili skozi »labirint občutkov«. Potem smo nadaljevali proti Hižakovcu in se peš podali do rojstne hiše Matije Gubca (1538 – 1573), legendarnega zagorskega kmeta, ki je bil vodja slovensko-hrvaškega kmečkega upora in bil zaradi tega tudi usmrčen. Poleg skromne rojstne hiše, smo si v Gornji Stubici ob cerkvi sv. Jurija ogledali še Gubčevo lipo, ki je še edina živa priča tedanjega kmečkega upora. Sledil je še ogled muzeja Kmečkih uporov. V njegovi neposredni bližini stoji na čudoviti razgledni točki impozanten spomenik Matiju Gubcu.

Letošnji teden Rdečega križa, ki je že tradicionalno od 8. do 15. maja, poteka pod sloganom »150 let humanosti na Slovenskem – povsod in za vsakogar.« V tem času se bo po celi Sloveniji po območnih združenjih Rdečega križa zvrstilo več dogodkov. Začeli so se v nedeljo, 8. maja, z okroglo mizo v Gradcu v Beli krajini, v prostorih Muzeja Rdečega križa. Pogovor o bogati zgodovinski dediščini Rdečega križa pri nas, ki ves čas temelji na sedmih načelih: na humanosti, nepristranskosti, nevtralnosti, enotnosti, prostovoljnosti in univerzalnosti, je potekal v prostorih, kjer je bil med drugo svetovno vojno 18. junija 1944 ustanovni zbor RKS.

Demografske spremembe, ki jih prinaša staranje prebivalstva, so globalni pojav. Odgovori na ta vprašanja pa niso preprosti, saj zahtevajo finančne vire in širši medgeneracijski konsenz. Pri reševanju te kompleksne problematike so pomembni tudi predlogi in pobude civilne družbe, ki pa so, vsaj pri nas, kot je povedala podpredsednica Zdus Vera Pečnik, pogosto prezrti. Zveza društev upokojencev Slovenije je naša največja nevladna organizacija, ki združuje okrog 210.000 članov, kar predstavlja 40 odstotkov slovenskih upokojencev. Letos praznuje 70 let delovanja, že več kot 40 let pa je tudi članica EURAG-a, najstarejše evropske organizacije starejših. V petek in soboto je v Ljubljani gostila srečanje Generalnega sveta te organizacije in predstavnike številnih evropskih držav. Goste mednarodne konference o učinkovitosti organizacij starejših sta med drugim pozdravila tudi minister za zunanje zadeve Karel Erjavec in ljubljanski župan Zoran Jankovič.