ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Ljubljančanko Slavko Rozman govorica izdaja, da je po rodu Dolenjka, čeprav že od leta 1962 živi v Ljubljani. Za sabo ima hude preizkušnje, najprej je zbolela ona, se po daljšem času pozdravila, potem je zbolel še njen mož. Prestane bolečine in trpljenje pa so ju tudi veliko naučile, predvsem pa so zelo povezale družino. Ponosna je na sina Primoža, na hčer Ksenijo in na štiri vnuke. Na preobrazbo pa se je prijavila, ker že dolga leta nosi enako pričesko, zato si je želela spremembo.

V začetku novembra pred desetimi leti je v Ljubljani na Povšetovi 20 odprl svoja vrata prvi Dnevni center aktivnosti za starejše (DCA). Danes jih v mestu uspešno deluje že šest (še na Puhovi 6, Gosposvetski 4, Tržaški cesti 37, Kunaverjevi 6 - 8 in na Rudniku Pot k ribniku 3a), po napovedih ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, ki je tej obliki druženja starejših zelo naklonjen, pa bo spomladi zaživel že sedmi, tokrat v Zalogu. Pobudnik ustanovitve dnevnega centra za starejše je bil Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev, ki je tudi predsednik AGE platform Europe. Včeraj so na posebni prireditvi ob desetletnici delovanja teh centrov v Festivalni dvorani v Ljubljani prikazali nekaj utrinkov iz dejavnosti centrov, razstavili pa so tudi izdelke, ki tam nastajajo.

Novomeška farmacevtska družba Krka je eno najuspešnejših slovenskih podjetij in tudi eno redkih, ki so ga v šestdesetletni zgodovini vodili le trije direktorji: ustanovitelj Boris Andrijanič, Miloš Kovačič in zadnjih deset let Jože Colarič. Skupina Krka zaposluje več kot 10.500 delavcev doma in po svetu. Ta mesec v Ločni v Novem mestu odpira največjo naložbo v zgodovini podjetja – obrat za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2. Krka pa je znana tudi po tem, da skrbi za zdravje svojih zaposlenih, in po spoštljivem odnosu do svojih upokojencev. Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič, ki je prejel že številna priznanja za uspešno vodenje Krke, pravi, da razvoja in napredka podjetja ni brez dobrih sodelavcev.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Janji Martinc iz Kort pri Izoli ne bi nikoli prisodili 75 let. Po poklicu je razredna učiteljica, vendar je v življenju opravljala najrazličnejša dela, zaživela pa je, odkar je v pokoju. Že več kot pet let prepeva v Ženskem pevskem zboru Korte, pri sedemdesetih se je vpisala tudi v tečaj angleščine, pa ne le to, odločila se je tudi, da se nauči igrati na kitaro. S stilsko spremembo pa je želela presenetiti svojega precej mlajšega partnerja.

V Kortah ima svoj vrt pa oljke in dobre sosede. Janja je po rodu Ljubljančanka, ki se je na Primorsko preselila leta 1999 in se v novem okolju odlično počuti. Spoznala je nove ljudi in sklenila nova prijateljstva, še posebej dobre prijateljice je našla med pevkami v pevskem zboru. Uživa tudi v partnerskem odnosu, njen prijatelj zna biti zelo zabaven, poleg tega tudi rad kuha in peče. Je pravi mojster v pripravi potic.

Tudi letos je bila ena izmed rdečih niti Festivala za tretje življenjsko obdobje krepitev sodelovanja med generacijami. Da bi spodbudili tudi druge, so na okrogli mizi predstavili izkušnje treh medgeneracijskih centrov z različnih koncev Slovenije, ki so nastali v zadnjih letih.

Hiša sožitja iz Novega mesta, Dnevni center iz Dupleka in Hiša vseh generacij iz Zgornje Kungote – vsi so nastali kot nadgradnja društev upokojencev, dodali pa so jim tudi nove vsebine in z njimi medse pritegnili še mlajše generacije. Vsi imajo pozitivne izkušnje in vse več zadovoljnih obiskovalcev, spoprijemajo pa se tudi s težavami, ki jih predstavlja predvsem nestalno in nezanesljivo financiranje.

Varnost je za fiziološkimi potrebami druga najpomembnejša potreba, čeprav v vsakdanjem življenju pogosto ni tako. Ko vprašamo slovenske delavce o razmerah in zadovoljstvu pri delu, izvemo, da varnost zaposlitve upada, upada pa tudi raven zadovoljstva. Delavci čutijo vse več stresa, psihičnih obremenitev in celo nasilje pri delu. Vse to in spremenjene družbene razmere, ko se povečuje število starejših delavcev, predstavlja za stroko varnost pri delu nove izzive.

Raziskave kažejo, da se je v razvitih državah v zadnjih 40 letih število nezgod pri delu prepolovilo, hkrati pa se je v tem času podvojil bruto domači proizvod. Ta dva podatka kažeta, da so bili inženirji varnosti pri delu v svojem poslanstvu uspešni. A raziskave kažejo tudi, da je v tem obdobju raven sreče posameznikov ostala na istem nivoju. Miran Pavlič, predsednik Društva varnostnih inženirjev Ljubljana, je prepričan, da na raven sreče posameznika pomembno vplivajo delovne razmere. Počutje na delu se prenaša tudi v zasebno življenje. Za dosego višje ravni sreče posameznika se morajo izboljšati delovne razmere, medsebojni odnosi, preprečiti je treba preobremenjenost in različne oblike nasilja, pravi Pavlič.

Na izlet v Rezijo in Benečijo smo se v soboto v organizaciji Turistične agencije Palma odpravili kar z dvema avtobusoma naših bralcev. Mimo Kranjske Gore in Rateč smo se odpeljali do Belopeških jezer, potem smo nadaljevali do Trbiža in se ustavili na njihovi znameniti tržnici. Potem smo pot nadaljevali po Kanalski dolini mimo Žabnice, Ukev do Tabelj. V vasici Ravance nam je domačin Sandro Quala (Hvala) predstavil posebnosti Rezije, še posebej pa je navdušil s slikovitim rezijanskim narečjem in plesom.