GLASBA

Festival Europa Cantat 2021

V organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS bo v Ljubljani od 17. do 22. julija eden izmed največjih mednarodnih glasbenih festivalov. Pevci, skladatelji, zborovodje, instrumentalisti in zborovski založniki s celega sveta bodo lahko sodelovali prek online televizije Europa Cantat, kjer bodo dostopali do izobraževalnih vsebin, intervjujev, skupnega petja in drugih prispevkov. Dostop bo brezplačen za vso javnost. Zaradi epidemioloških ukrepov bo izobraževalni del potekal hibridno.

POLETNI KULTURNI FESTIVALI

Ljubljana festival  

Prireditelji imajo veliko težav v koronačasih. Med najpogumnejšimi je direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, ki je zakoličil datume in najavil zvezdniški 69. Ljubljana festival. Med drugim bodo nastopili igralec John Malkovich, sopranistka Ana Netrebko, tenorist José Cura, sopranistka Sonja Jončeva in številni drugi. Osmega julija pa bo nastopil kralj svetovnih odrov Plácido Domingo. Glasbenik, za katerim je veličastna pevska kariera, je letos praznoval 80. rojstni dan.

Kdaj bo spet odprto, velikokrat vzdihnemo, kadar gremo mimo zaprtih vrat glasbeno-gledaliških hiš. Ne znamo natančno odgovoriti na vprašanje. Vemo pa, da povsod ustvarjajo. Med najbolj občutljivimi ansambli so gotovo baletni. Kako so preživeli epidemijo in ohranili vse, kar je treba za nastajanje novega, smo povprašali nekdanjo baletno plesalko, pedagoginjo, ki vodi treninge v baletnem ansamblu, in asistentko koreografa v ljubljanski baletni hiši Claudio Sovre.

Claudia je baletno šolo v Ljubljani končala leta 1983 pri profesorici Magdi Vrhovec z odličnim uspehom, se zaposlila v ljubljanski baletni hiši, kot zboristka sodelovala v vseh novih predstavah in dobila priložnost odplesati tudi nekaj solističnih vlog. Leta 2003 se je prekvalificirala v asistentko koreografa, se poleg tega začela ukvarjati z baletno pedagogiko in pred tremi leti kot prva generacija diplomirala na Akademiji za ples, smer balet, s čimer je pridobila naziv diplomirani plesalec, koreograf, kar trenutno predstavlja najvišjo izobrazbo v plesno-baletni sferi pri nas. Njene izkušnje izhajajo iz teorije in prakse.

FILM

France Štiglic: Filmska zapuščina

V novih razstavnih prostorih Slovenske kinoteke bo do 5. decembra na ogled samostojna razstava, ki jo je pripravila kustosinja in vodja muzejskega oddelka Slovenske kinoteke Špela Čižman. »Z razstavo se poklanjamo spominu na enega največjih slovenskih filmskih ustvarjalcev, avtorja prvega slovenskega igranega zvočnega celovečernega filma, mnogih dokumentarnih, kratkih in televizijskih del ter prejemnika številnih mednarodnih in domačih nagrad. Vstopili bomo v njegov delovni in intimni svet ter si ogledali tudi manj znana ali v javnosti sploh še nikoli videna pričevanja iz njegovega ustvarjalnega življenja.« Izdali so tudi bogat zbornik in razstavni katalog obenem, v katerem so zbrana besedila domačih filmskih publicistov in teoretikov različnih generacij, pa tudi raznovrstno arhivsko gradivo.

Rado Likon, legendarni slovenski direktor fotografije, je že prekoračil sedemdeset let, a je še vedno zelo aktiven, tako kot je bil vse življenje. Snema, predava video-digitalno tehniko na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici, je lastnik agencije Cebram, ki se ukvarja z videoprodukcijo in poprodukcijo in spremlja vse novosti na področju digitalne tehnologije. Njegova ustvarjalna žilica in profesionalna radovednost nista nič manjša kot na začetku njegove uspešne kariere.

Likon se zaveda, da je smiselno biti aktiven tudi v stanovskih navezah. Zato je podpredsednik Združenja filmskih snemalcev Slovenije (ZFS), član strokovnega posvetovalnega telesa SPOT pri AIPA – Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije ter član upravnega odbora ZIP – združenja imetnikov pravic. Sodeluje tudi v skupini restavratorjev analognih celovečernih filmov.

Zaslužna profesorica Univerze v Mariboru, ambasadorka Slovenskega narodnega gledališča Maribor in dobitnica Glazerjeve nagrade dr. Manica Špendal je prejemnica letošnje Mantuanijeve nagrade, najvišjega strokovnega priznanja muzikologov, ki jo Slovensko muzikološko društvo podeljuje za življenjsko delo na področju muzikologije. »Nagrada je priznanje mestu in njegovi glasbeni kulturi,« pojasni skromno. Vendar pa je njena življenjska pot izjemno pestra, zato jo predstavljamo.

S svojim več kot štiridesetletnim raziskovalnim, znanstvenim, publicističnim in pedagoškim delom je bistveno prispevala k uveljavljanju slovenske muzikologije, glasbe in kulturne zgodovine doma in na tujem. Njena odlika je, da ni ostala zaprta v svojem znanstvenem kabinetu, ampak se je pogumno izpostavila s pisanjem ocen opernih predstav, urejanjem operno-gledališkega lista, dokazovanjem, da Maribor ni bil nikdar glasbena provinca. Prizadevala si je, da na mariborski operni oder umestijo dela slovenskih skladateljev. Raziskovala je življenje in delo skladatelja Huga Wolfa v Mariboru, se zavzemala, da bi mu postavili spominsko ploščo, kar ji je tudi uspelo. Ob ogromnih uspehih pa je doživela tudi kakšno grenko razočaranje.

KINO

Nagrajen film Človek s senco

Umetnica Ema Kugler je za svoj peti celovečerni igrani film Človek s senco na festivalu American Filmatic Arts Awards (AFAA, Nagrade ameriške filmske umetnosti) v New Yorku dobila nagrado za najboljši celovečerni film leta 2020. Festival s filmskim programom in nagradami odkriva sodobno neodvisno kinematografijo ter poziva k prenovi in novim začetkom v kinematografski kulturi kot odgovor na hitre spremembe v mediju v 21. stoletju. Po besedah režiserke film z letnico 2019 govori o nezmožnosti biti, obstajati kot avtonomno, svobodno bitje. Drugo vprašanje, ki se ga loteva, pa je vprašanje, kaj je tisto, kar sili človeka v reprodukcijo. V glavnih vlogah so zaigrali Marko Mandić, Loup Abramovici in Nataša Matjašec Rošker.

Po navadi rečemo: Neca Falk, to je tista, ki prepeva o mačku Muriju in muci Maci, ima dolge, valovite rdeče lase, saj jo poznamo. Pa jo res? Njen pevski opus je veliko bolj barvit. Začel se je s popevkami v sedemdesetih letih, nadaljeval z rokovskimi pesmimi v osemdesetih in sega vse do kantavtorske ustvarjalnosti v devetdesetih letih in dlje. Tudi če bi hotela, ne more pobegniti prepoznavnosti, a pravzaprav niti noče, ker je ponosna na tisto, kar je naredila v svoji dolgoletni karieri.

Leto Josipa Ipavca

Šentjurska občina ob 100. obletnici smrti skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca (1873–1921), rojenega v Šentjurju, pripravlja številne dogodke. Ob kulturnem prazniku so predstavili knjigo Slovenski Mozart Igorja Grdine, ki jo je izdala založba Beletrina, sozaložnica je bila občina. Ipavec se je uveljavil kot skladatelj samospevov in orgelskih skladb, bil je avtor prvega slovenskega baleta Možiček. Komična opera Princesa Vrtoglavka pa je bila krstno uprizorjena šele leta 1997.
V Ipavčevem centru Šentjur bo aprila potekal dogodek Hugo Wolf in Josip Ipavec, takrat bodo v občini zasadili tudi jablano bogatinko, ki jo je vzgojil njegov oče Gustav. Dogodki in simpozij si bodo sledili do konca letošnjega Ipavčevega leta, oktobra bo na primer dvodnevni znanstveni simpozij s koncertom samospevov družine Ipavec in sodobno plesno variacijo baleta Možiček.

Akademik prof. dr. Janko Kos je literarni zgodovinar in teoretik, komparativist, kritik, avtor številnih knjig in učbenikov, iz katerih so se generacije učile svetovno in slovensko književnost, analizirale Prešerna, Cankarja in številne druge literate ter prebirale uvode iz znamenite zbirke Sto romanov. Zaradi ukrepov za preprečevanje okužb se z akademikom, ki bo v začetku marca praznoval 90. rojstni dan, nisva mogla srečati v živo, sva se pa o njegovem bogatem opusu in življenju pogovorila na daljavo.