Izposoja slovenskih filmov na zahtevo

Klasični in novejši slovenski filmi so na voljo za izposojo na prenovljenem portalu RTV365. Da jih boste lažje našli, so jih razporedili po žanrih, poseben prostor pa so dobili festivalski nagrajenci. Radioteleviziji Slovenija se je pridružil Slovenski filmski center. Direktorica Nataša Bučar pravi, da sta se povezala dva naravna partnerja. »Očitno je moral dozoreti čas, svoje je naredila še epidemija, ob zaprtju kinodvoran smo se zavedeli, kako je pomembno narediti tako izposojo in in tako je nastala Filmoteka.« Urednik je filmski strokovnjak Urban Tarman, ki bo skrbel za rastočo ponudbo. Najem filma za 14 dni bo stal 2,90 evra.

Le redko srečamo človeka, ki je tako zanimiv, ustvarjalen in poln nasprotij, kot je Tomaž Domicelj. S kitaro in svojimi besedili je protestiral veliko prej, preden so se pojavili Pankrti ali raperji. Ko je izbiral avtomobile, je izbral dve skrajnosti, najprej wartburg, za 40. rojstni dan pa si je kupil unikatni športni avtomobil Panther Kallista, s katerim še vedno zagrmi po Sloveniji. Verjel je, da bodo vinilne plošče obstale, ko so jim vsi napovedovali konec, in jih zbiral ter kupoval, tako da ima veliko zbirko, in res so spet aktualne. Njegova zbirka pivskih podstavkov je velikanska, na policah pa se mu je nabralo že 754 steklenic viskijev, v zadnjih letih je presedlal na doma pripravljene marmelade.

GLASBA

Hči polka v mariborski operi

Skladatelj Gaetano Donizzetti je bil znan po hitrem pisanju glasbenih del, napisal je več kot 70 oper, med njimi pogosto izvajajo opero Hči polka. V njej se subtilno poigrava z opernimi in družbenimi konvencijami, ki nastajajo v komičnih trkih med pripadniki različnih družbenih stanov, kar v gledalcu in poslušalcu izzove smeh in obenem osuplost nad virtuoznimi vokalnimi akrobacijami. Kljub že večkrat videnemu srečnemu razpletu na videz nepremostljivih razlik med zaljubljencema nas skladatelj vedno znova prepriča z liričnostjo pevske melodije in humorjem, kar polepša sive čase. Od 15. oktobra na velikem odru mariborske operno-gledališke hiše.

Narodni muzej Slovenije (NMS), prvi in najstarejši muzej na Slovenskem, letos praznuje 200. obletnico. Zaznamujejo jo z več pomembnimi dogodki, med drugim bodo izdali znanstveno monografijo o muzeju, pripravili razstavo na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli, osrednji dogodek pa je razstava Zlata sled, izjemna v svoji lepoti in načinu prikaza številnih umetniških del in dragocenih predmetov, narejenih iz zlata ali pozlačenih. Ogledate si jo lahko do 2. maja 2022.

O zlatu ima vsak človek svoje mnenje, za nekatere je le dragocenost, lepota, želja imeti kak kos nakita, za druge je prekletstvo, povezano z zgodovino, kolonijami in izkoriščanjem delavcev v rudnikih zlata. Toda priznati moramo, da je zlato eden najdragocenejših materialov, iz katerih so izdelovali najpomembnejše in najdragocenejše predmete, ki so utelešali moč, ugled, visok družbeni položaj lastnika ter odsevali njegovo bogastvo. »Prav zato smo se odločili, da koncept naše razstave ne bo kronološki, ampak smo ga razdelili v štiri segmente:...

Poklon dramatiku Slavku Grumu

Izjemen slovenski pripovednik in dramatik, najbolj znan po drami Dogodek v mestu Gogi, se je rodil 2. avgusta 1901 v Šmartnem pri Litiji. V počastitev 120. obletnice rojstva so mu v rojstnem kraju postavili doprsni kip, delo akademskega kiparja Anžeta Jurkovška. Novomeška knjižnica Mirana Jarca pa je pripravila na Glavnem trgu razstavo o njem, saj je v dolenjski prestolnici preživel mladost in je tam tudi pokopan. Po njem je tudi imenovana prestižna nagrada za najboljšo slovensko dramo.

Tako pravi Sandi Pavlin, imeniten igralec in zanimiv človek, ki se dolga leta ukvarja z jogo, preden ga je opozorilo srce, je vsak dan naredil stojo na glavi. Pri 79 letih ob Jadranki Tomažič nastopa v predstavi Zberi svoje ptice (na ogled v Cankarjevem domu). Besedilo je napisala Draga Potočnjak, režiral pa Branko Potočan. Njuna lika, Starca in Starko, spremljamo na poti v dom starejših občanov. Njuno poslednje potovanje je polno spominov, vtisov, temnih skrivnosti, malih naklonjenosti, tudi manjših smešnih prerekanj. Toda ljubezen med njima je vseživljenjska.

GLASBA

Festival Europa Cantat 2021

V organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS bo v Ljubljani od 17. do 22. julija eden izmed največjih mednarodnih glasbenih festivalov. Pevci, skladatelji, zborovodje, instrumentalisti in zborovski založniki s celega sveta bodo lahko sodelovali prek online televizije Europa Cantat, kjer bodo dostopali do izobraževalnih vsebin, intervjujev, skupnega petja in drugih prispevkov. Dostop bo brezplačen za vso javnost. Zaradi epidemioloških ukrepov bo izobraževalni del potekal hibridno.

POLETNI KULTURNI FESTIVALI

Ljubljana festival  

Prireditelji imajo veliko težav v koronačasih. Med najpogumnejšimi je direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek, ki je zakoličil datume in najavil zvezdniški 69. Ljubljana festival. Med drugim bodo nastopili igralec John Malkovich, sopranistka Ana Netrebko, tenorist José Cura, sopranistka Sonja Jončeva in številni drugi. Osmega julija pa bo nastopil kralj svetovnih odrov Plácido Domingo. Glasbenik, za katerim je veličastna pevska kariera, je letos praznoval 80. rojstni dan.

Kdaj bo spet odprto, velikokrat vzdihnemo, kadar gremo mimo zaprtih vrat glasbeno-gledaliških hiš. Ne znamo natančno odgovoriti na vprašanje. Vemo pa, da povsod ustvarjajo. Med najbolj občutljivimi ansambli so gotovo baletni. Kako so preživeli epidemijo in ohranili vse, kar je treba za nastajanje novega, smo povprašali nekdanjo baletno plesalko, pedagoginjo, ki vodi treninge v baletnem ansamblu, in asistentko koreografa v ljubljanski baletni hiši Claudio Sovre.

Claudia je baletno šolo v Ljubljani končala leta 1983 pri profesorici Magdi Vrhovec z odličnim uspehom, se zaposlila v ljubljanski baletni hiši, kot zboristka sodelovala v vseh novih predstavah in dobila priložnost odplesati tudi nekaj solističnih vlog. Leta 2003 se je prekvalificirala v asistentko koreografa, se poleg tega začela ukvarjati z baletno pedagogiko in pred tremi leti kot prva generacija diplomirala na Akademiji za ples, smer balet, s čimer je pridobila naziv diplomirani plesalec, koreograf, kar trenutno predstavlja najvišjo izobrazbo v plesno-baletni sferi pri nas. Njene izkušnje izhajajo iz teorije in prakse.

FILM

France Štiglic: Filmska zapuščina

V novih razstavnih prostorih Slovenske kinoteke bo do 5. decembra na ogled samostojna razstava, ki jo je pripravila kustosinja in vodja muzejskega oddelka Slovenske kinoteke Špela Čižman. »Z razstavo se poklanjamo spominu na enega največjih slovenskih filmskih ustvarjalcev, avtorja prvega slovenskega igranega zvočnega celovečernega filma, mnogih dokumentarnih, kratkih in televizijskih del ter prejemnika številnih mednarodnih in domačih nagrad. Vstopili bomo v njegov delovni in intimni svet ter si ogledali tudi manj znana ali v javnosti sploh še nikoli videna pričevanja iz njegovega ustvarjalnega življenja.« Izdali so tudi bogat zbornik in razstavni katalog obenem, v katerem so zbrana besedila domačih filmskih publicistov in teoretikov različnih generacij, pa tudi raznovrstno arhivsko gradivo.