Kaj prinaša koalicijski sporazum?
Nova vlada je končno imenovana, pogledali smo, kaj prinaša koalicijski sporazum, za katerega vemo, da opredeljuje vizije in izhodišča na posameznih področjih dejavnosti, v manjši meri pa konkretne ukrepe, ki jih vlada želi doseči v tem mandatu. Omejili smo se le na področja, ki so pomembna za socialno varnost in kakovost življenja starejših, še zlasti upokojencev, hkrati pa opozorili na konkretne kratkoročne in dolgoročne ukrepe.
Najbrž se še spomnite, kaj vse so politiki obljubljali v predvolilni kampanji za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev, zdaj jih bomo na njihove obljube nenehno opozarjali. Čas je že, da držijo besedo in spoštujejo pravno državo.
Na vprašanja delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVEDNI ROK SE LAHKO DOGOVORNO SKRAJŠA
Bralec je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga. Za 17 let dela sta mu bila določena odpravnina in 56-dnevni odpovedni rok. Delodajalec mu je predlagal sklenitev sporazuma in namesto odpovednega roka ponudil plačilo nadomestila. Zanima ga, ali lahko s tem drugje izgubi kako pravico.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 93. členu določa, da delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, pri čemer iz 94. člena zakona posredno izhaja, da je za 17 let dela resnično določen 56-dnevni odpovedni rok.
Bodite pogumni, ne počutite se manjvredne!
V luči prihajajočega mednarodnega dneva starejših je potekal pogovor z Jožico Puhar na temo pravic starejših, zagovorništva in njene aktivnosti v kampanji ADA, ki jo Zdus izvaja že nekaj let. Povzetek pogovora bo objavljen tudi v eni izmed prihodnjih izdaj mesečnika v angleškem jeziku HelpAge International.
Mednarodni dan starejših oseb je edinstvena priložnost, da Zdus kot največja nevladna organizacija in predstavnica starejših opozori splošno javnost na pomembnost spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin starejših oseb. Splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov pred sedemdesetimi leti sprejela na zasedanju v Parizu, vsekakor ostaja eden največjih civilizacijskih prispevkov k celostnemu urejanju človekovih pravic. Enajst let kasneje je bila sprejeta tudi deklaracija o pravicah otrok. In kje smo leta 2018?
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja
NEURADNA LOČITEV
Bralka se je z možem odtujila. Občutek ima tudi, da hodi k drugi. Uradno se ne bi ločila, vendar z možem ne želi imeti nič več skupnega. Predvsem bi rada uredila razdelitev hiše tako, da bi imela svoje stanovanje in ne bi bila dolžna skrbeti zanj, če bo to morda kdaj potreboval.
Do prenehanja pravne skupnosti zakoncev praviloma pride z uradno ločitvijo. Zakonec je praviloma dolžan po svojih močeh preživljati drugega zakonca, če ta nima sredstev za življenje in je brez svoje krivde nezaposlen oziroma nima dohodkov. V takih okoliščinah bo bralka praviloma morala preživljati svojega moža, če bo zakonska zveza še obstajala. Lahko sicer dokazuje drugače, vendar je bolj jasna situacija, če sta uradno ločena, kot pa če sta ločena le dejansko, ali kot so rekli včasih, da pride do ločitve od postelje in mize.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
OBSESIVNO KOMPULZIVNA MOTNJA
Naročnikov sin je poiskal pomoč zaradi težav, ki jim ni več kos. Zelo prijazen moški srednjih let se vse dneve ukvarja z nenehnim umivanjem rok ali po desetkrat preverja, ali je zaklenil vrata, ko odhaja zdoma. Strah ga je tudi, da bi se komu od bližnjih kaj slabega zgodilo, zato jih kliče in preverja, ali so v redu. Njegovo vedenje je postalo moteče zanj pa tudi za njegovo družino.
Diagnoza obsesivno kompulzivna motnja (OKM) vključuje bodisi prisilne misli bodisi kompulzije. Obsesije so ponavljajoče se vsiljive misli, ki jih ljudje doživljajo kot nezaželene in neprimerne in vzbujajo tesnobo. Zato jih poskušajo zatreti z različnimi dejanji: umivanjem rok, urejanjem stvari, pretirano odgovornostjo (preverjanjem), štetjem razpok na pločnikih, recitiranjem ipd., skratka z nekakšnimi rituali – kompulzijami. Namen takšnega vedenja je preprečiti tesnobo ali nezaželen dogodek, za katerega se bojijo, da se bo zgodil. Osebe takšno vedenje sicer prepoznavajo kot nesmiselno ali neučinkovito, vendar si ne morejo pomagati, impulzi so premočni. Pogosto imajo občutek sramu, zato se začnejo umikati pred ljudmi, kar lahko vse skupaj samo poslabša in vodi v socialno fobijo. Sram jih je tudi zato, ker se počutijo nemočne, da bi opustili nesmiselno vedenje. Zaradi vsega tega precej pozno poiščejo pomoč, najpogosteje šele, ko so simptomi tako močni, da jih ne morejo več nadzirati.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
TEŽAVE ZARADI ČAKALNIH DOB
Tokrat odgovarjam na načelna vprašanja, ki se dotikajo pereče teme v našem zdravstvu – čakalnih dob. Prva bralka ima neredno bitje srca, osebna zdravnica je pri pregledu krvi ugotovila, da delovanje ščitnice ni normalno, zato je napisala napotnico za specialista. Datum pregleda ima čez 9 mesecev. Druga je starejša gospa, ki je bila po 10 mesecih čakanja na pregledu pri ortopedu. Predlagal ji je vstavitev umetnega kolka. Operacija bo šele čez 6 mesecev.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA SORAZMERNI DEL STAROSTNE POKOJNINE
Bralka H. L. iz Cerknice sprašuje, kdaj bo njena mama, ki je bila aprila letos stara 63 let, upravičena do sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine. Na Hrvaškem je že leta 2010 pridobila pravico do predčasne pokojnine, saj je imela hrvaške pokojninske dobe 24 let in 5 mesecev, slovenske pa 1 leto in 1 mesec, skupaj torej 25 let in 7 mesecev.
Za bralkino mamo veljajo pogoji starosti in pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki so določeni v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem od 1. januarja 2013 naprej. Zakon v primerjavi s prejšnjim zakonom, ki je veljal do konca leta 2012, za pridobitev pravice do starostne pokojnine za zavarovanko, ki ima izpolnjen pogoj najmanj 20 let pokojninske dobe v prehodnem obdobju, določa višjo starost. Od leta 2013 naprej se starost postopoma zvišuje, in sicer od 61 let, kot je veljala do konca leta 2012, po 6 mesecev vsako leto, tako da letos znaša 64 let, v naslednjem letu pa 64 let in 6 mesecev. Od leta 2020 pa pravice do starostne pokojnine z najmanj 20 leti pokojninske dobe za zavarovanko ne bo več, za zavarovance pa je bila ukinjena že leta 2016. Po končanem prehodnem obdobju, ki velja le še zavarovanko, bodo zavarovanci – tako moški kot ženske – uveljavili starostno pokojnino pri starosti 65 let z najmanj 15 leti zavarovalne dobe.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
OBLIKOVANJE CEN ZDRAVIL
Bralko zanima, kako se v Sloveniji oblikujejo cene zdravil in ali lahko višino njihove cene omeji država zaradi javnega interesa.
Cene zdravil se lahko oblikujejo prosto, torej na tržni osnovi, v nekaterih primerih pa je cena zdravil lahko tudi regulirana.
Če se izkaže, da gre za varovanje javnega zdravja, lahko minister določi zdravila, katerih cene se sicer oblikujejo prosto, torej na tržni osnovi, a morajo lekarne (in drugi subjekti, ki se ukvarjajo s prometom z zdravili) Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) posredovati podatke o nabavnih in prodajnih cenah teh zdravil ter o količini prodanih zdravil v določenem časovnem obdobju.
Na vprašanja delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
DENARNO NADOMESTILO
52-letni bralec je dobil odpoved iz poslovnih razlogov, skupno ima 26 let delovne dobe: zadnjih 22 let v Sloveniji in štiri v Avstriji. Zanima ga, ali se bo pri odmeri denarnega nadomestila upoštevala tudi delovna doba iz Avstrije.
Pri odmeri denarnega nadomestila je bistvena razlika, ali se upošteva 22 let zavarovanja, dopolnjenega samo v Sloveniji, ali 26 let zavarovanja.
Pogoje za priznanje denarnega nadomestila kot tudi trajanje le-tega opredeljuje zakon o urejanju trga dela. Iz 60. člena zakona izhaja, da je odločilna predvsem dolžina zavarovanja pred nastankom brezposelnosti, v nekaterih primerih pa tudi starost.
Večja zaposlenost polni pokojninsko blagajno
Iz mesečnega statističnega pregleda za junij 2018, ki ga na svoji spletni strani redno objavlja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod), so razvidni dokaj spodbudni statistični podatki o njegovem finančnem poslovanju ter gibanjih števila uživalcev pokojnin in drugih prejemkov v prvih šestih mesecih letošnjega leta.
Relativno ugodna gospodarska gibanja v državi se pozitivno kažejo tudi v zavodovih financah. V prvem polletju je tako zavod zbral 2.577,2 milijona evrov, kar je za 3,1 odstotka več kot v enakem obdobju preteklega leta in dobrih 48 odstotkov za letošnje leto s finančnim načrtom planiranih sredstev. Posebej spodbudna je struktura zbranih dohodkov. Davki in prispevki namreč tvorijo kar 79,1 odstotka zbranih sredstev. Tako visok delež je posledica večjega števila zaposlenih (lani je ta delež dosegal 75,8 odstotka), delež prispevkov iz državnega...
