Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
IZPLAČILO LETNEGA DODATKA
Bralka M. Z. iz Ljubljane navaja, da je od začetka letošnjega leta uživalka nadomestila iz invalidskega zavarovanja, zato tudi opravlja samostojno dejavnost le v polovičnem delovnem času, to je 4 ure dnevno. Zanima jo, ali bi morala ob julijskem izplačilu nadomestila prejeti še letni dodatek. Njena prijateljica, ki je tudi uživalka nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ga je namreč prejela, medtem ko ga ona ni.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 določa, da se letni dodatek za letošnje leto izplača skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec julij 2017. Višina letnega dodatka je odvisna od višine pokojnine upravičenca do letnega dodatka. Najvišji letni dodatek 400 evrov so prejeli uživalci pokojnin v višini do 430 evrov, 260 evrov uživalci pokojnin od 430,01 evra do 530 evrov, 200 evrov uživalci pokojnin od 530,01 evra do 630 evrov, 150 evrov uživalci pokojnin od 630,01 do 760 evrov, drugi prejemniki, katerih pokojnina znaša več kot 760,01 evra, pa so prejeli 90 evrov letnega dodatka.
O prenovi pokojninskega sistema
Vlada in socialni partnerji so na seji Ekonomsko-socialnega sveta v začetku julija podpisali izjemno pomemben dokument za usodo prihodnjih sprememb v pokojninskem in invalidskem zavarovanju (če ga bodo seveda prihodnje vlade in socialni partnerji spoštovali). Obsega nabor vseh tistih rešitev, o katerih soglašajo, da pomenijo usklajena izhodišča za njihovo pripravo. O tem dokumentu je pred tem potekala intenzivna razprava skoraj leto dni, ki je temeljila predvsem na ukrepih, poudarjenih v beli knjigi o pokojninah. Iz poročila, ki ga je o dokumentu objavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, povzemamo cilje, h katerim naj bi težile prihodnje spremembe na tem področju, ter potrebne ukrepe, ki naj bi zagotovili njihovo uresničitev.
Več prejemnikov letošnjega letnega dodatka
Skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718-A) je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) skupaj s pripadajočo pokojnino ali v zakonu določenim nadomestilom iz invalidskega zavarovanja za julij izplačal tudi večino letošnjih letnih dodatkov. Prvič po letu 2011 so bili letni dodatki znova izplačani vsem upravičencem, določenim v sistemskem zakonu, v več različnih višinah, kot jih sicer predvideva navedeni zakon. Na razpolago so že nekateri predhodni finančni in statistični podatki zavoda o višini sredstev, namenjenih za njihova izplačila, povprečnih zneskih in njihovi razdelitvi med upravičence.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
NEREDNO BITJE SRCA
62-letno bralko skrbi, da je ne bi zadela možganska kap. Pred tedni je brala, da je pri nerednem bitju srca le-ta veliko bolj pogosta. Predvsem zvečer pred spanjem ima neprijeten občutek, da ji srce zastane in nato močno udari. Pri jutranjem merjenju krvnega tlaka je utrip enakomeren. Počuti se zdravo, je telesno aktivna in ne jemlje nobenih zdravil. Spi slabo, zato zvečer popije pomirjevalni čaj, ne pije kave, alkohola in ne kadi.
Radi rečemo, da dokler ne vemo zanj, je srce zdravo. In prav nenavaden utrip čutimo najprej. Ni pa nujno, da gre pri tem za obolenje srca. Težave, ki jih opisuje gospa, so najverjetneje prezgodnji prekatni utripi. Pri tolmačenju EKG jih opisujemo kot VES (ventrikularne ekstrasistole). Če nastanejo v povezavi z obolenjem srca, so lahko nevarne tudi za srčni zastoj. Vendar jih lahko zasledimo tudi pri boleznih drugih organov in zelo pogosto pri zdravih ljudeh v povezavi z uživanjem kave, alkohola, poživil, pri stresu, slabem spanju. V obliki, kot jih opisuje bralka, so skoraj gotovo nenevarne. Ker so moteče, ji svetujem, da pri svoji zdravnici opravi EKG in pregled krvi za morebitne motnje v presnovi elektrolitov ali ščitnice. Dvomim, da bi ob že daljši uporabi aritmijo lahko povzročil pomirjevalni čaj, čeprav je tudi to mogoče, zato ga naj nekaj dni ne pije. Ugodno vplivajo tudi magnezijeve tablete.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
REGRES IN POVRAČILO STROŠKOV
Bralka je zaposlena v manjšem frizerskem salonu. Po nekaj letih krize, ko je delodajalka njej in njenim sodelavkam težko ohranjala zaposlitev in zagotavljala izplačevanje sicer dogovorno znižane plače (v višini minimalne plače), se je letos poslovanje izboljšalo. Regresa niso dobile že nekaj let, zato jo zanima, v kako dolgem času mora biti izplačan in kako je z uveljavljanjem regresa za nazaj, ko je bila delodajalka v likvidnostnih težavah in so se delavke strinjale, da se regresu odpovedo na račun ohranitve zaposlitve. Prikrajšane so bile tudi pri povračilu stroškov za prevoz na delo, saj so prejemale le pavšalno nizke zneske, zato bi zdaj rade uveljavljale pravice, ki jim pripadajo. Ali so upravičene tudi do razlike v plači za nazaj?
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
NEKDANJA DRUŽBENA LASTNINA
Bralec zadnjih 50 let uporablja zemljišče, ki je bilo nekoč poljska pot. V zemljiški knjigi je napisano »družbena lastnina v splošni rabi« oziroma da gre za kmetijsko zemljišče. Bralec je na občino naslovil prošnjo, da bi zemljišče odkupil, vendar ni dobil odgovora, kasneje pa so ga usmerili na sklad kmetijskih zemljišč, ki naj bi bil dejanski lastnik parcele. Iz sklada so ga napotili na državno pravobranilstvo, od tam so ga usmerili na komisijo za urejanje družbene lastnine, ta pa nazaj na občino. Bralca zanima, kako naj pride do lastništva nepremičnine.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
PREPIR JE V REDU
Naročnica je prišla na svetovanje zaradi partnerskega odnosa, ki je vse slabši. Mož se je pred nekaj meseci upokojil, česar si ni želel, ampak v podjetju niso imeli več delovnega mesta zanj. Za povrh si je poškodoval roko, tako da okoli hiše ne more več opraviti toliko dela, kot je bil vajen. Prepirata se za vsako malenkost, vse ga moti, priznava pa, da tudi sama hitro vzkipi. Tako je njun dom postal bojišče, na katerem se nihče ne počuti več dobro. Zanima jo, kaj lahko sama naredi drugače, saj se zaveda, da je spreminjati drugega že na začetku propadel projekt.
Predlog zakona o demografskem skladu je treba spremeniti
Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) vseskozi sodeluje pri aktivnostih za pripravo zakona o demografskem rezervnem skladu. K predlogu zakona imajo precej pripomb, ki jih povzemamo.
Zdus zagovarja stališče, da je treba dolgoročno zagotoviti stabilen vir za dodatna sredstva za pokojninsko blagajno. Iz strategije dolgožive družbe, ki jo je Vlada RS sprejela julija letos, izhaja, da bodo demografska razmerja med tremi generacijami vplivala na mnoge družbene sisteme. Tako tudi na področje pokojninskega zavarovanja, kjer dosedanji viri, opredeljeni z zakonom, ne bodo zadostovali brez vsakoletnega povečevanja sredstev iz proračuna države. Kot izvorni vir je po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju opredeljen proračun države. Z opredelitvijo dolgoročno učinkovitega upravljanja obstoječega premoženja Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zagotovitvijo stabilnih dodatnih finančnih virov s ciljem povečevanja namenskega premoženja demografskega rezervnega sklada želijo povrniti zaupanje v obstoječi pokojninski sistem tako, da bo aktivna generacija pridobila zaupanje v svojo varno prihodnost v starosti.
Več prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Svet zavoda je na majski seji razpravljal o poročilu Finančne uprave Republike Slovenije (Furs), in sicer o problematiki pobiranja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pred dobrim letom (v majski številki revije) smo prav tako pisali o tej temi in zapisali, da pri pobiranju prispevkov za PIZ ni napredka. Tokrat pa je svet zavoda na podlagi poročila ugotovil, da gre za viden napredek na tem področju. Očitno je do njega prišlo tudi na podlagi dolgoletnih prizadevanj Fursa oziroma prej davčne uprave, republiškega inšpektorata za delo in tudi zavoda, ki so opozarjali na določene probleme in dajali pobude za spremembo zakonodaje.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
TRAJNI URINSKI KATETER
Bralka že dalj časa skrbi za moža, ki ima zaradi obolenja prostate vstavljen trajni urinski kateter. Zvečer urin iz vrečke odtoči, vendar se do 1. ure zjutraj spet napolni, zato vsako noč ob tej uri vstaja. Zaradi tega je pogosto neprespana in utrujena. Mož dnevno popije od 2,5 do 3 litre čaja ali drugih tekočin. Sprašuje, kako naj si pomaga, da bo vrečka za zbiranje seča zdržala do jutra.
Urinski kateter je v telesu tujek in vir okužb, zato ga poskušamo čim prej odstraniti. Žal pri nekaterih obolenjih ne gre drugače. Bralkin mož do zdaj ni imel vnetja sečil, ki so pri stalnem urinskem katetru dokaj pogosta, kar pomeni, da gospa dobro skrbi za odvajanje seča in upošteva nasvete urologa. Med njimi je tudi pitje med 2 in 3 litri tekočine na dan. Tako se možnost zastoja in razvoja bakterij v sečnih poteh zmanjša. V ležečem položaju je odvajanje vode iz telesa pospešeno, zato morajo predvsem tisti, ki jim noge čez dan otečejo, ponoči pogosteje na vodo.