Upokojevanje z dobo, dopolnjeno v tujini
V zadnjih letih si delo v tujini poišče vedno več prebivalcev Slovenije. Na to vpliva več dejavnikov, pred kratkim na primer gospodarska kriza pa tudi odprta vrata Evrope. Prav tako pa se v Sloveniji zaposlujejo tujci, ki prihajajo predvsem z območja nekdanje Jugoslavije.
Ko pride čas upokojitve, je zelo pomembno, da se tudi pokojninska doba, ki so jo dopolnili zunaj Slovenije, upošteva za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine.
Vedno več mladih se čez čas vrača v Slovenijo in tukaj nadaljuje svojo poklicno pot. Pomembno je, da pri zaposlitvi uveljavijo upoštevanje izkušenj v tujini ter se pri pravicah, ki izvirajo iz dela, kot sta dodatek na delovno dobo in določitev dolžine dopusta, upošteva tuja doba. Takšno možnost urejajo nekatere panožne kolektivne pogodbe. Seveda pa je to najbolje urediti ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Ker potrdila za dokazovanje delovne dobe, dopolnjene v tujini, za to področje niso formalno predpisana, pogosto uporabljajo potrdila o pokojninski dobi v tujini, ki so dogovorjena za področje uveljavljanja pokojninskih pravic.
Najnižja in najvišja pokojninska osnova
Svet zavoda je na aprilski seji v skladu z zakonskim pooblastilom med drugim ugotovil tudi višino najnižje in višino najvišje pokojninske osnove, veljavni pri odmeri letošnjih pokojnin. Objavljena sta v 30. številki Uradnega lista. Ugotavljamo, da njun namen in smisel nekaterim, sodeč po številnih vprašanjih, še vedno nista razumljiva. To še posebej velja za najnižjo pokojninsko osnovo, ki jo celo enačijo z zagotovljeno pokojnino, kar seveda že glede na poimenovanje ni.
Obe višini sta v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja namenjeni neposredni in tudi dejansko učinkoviti izpeljavi dveh od sicer več temeljnih načel, na katerih sloni: vzajemnosti in solidarnosti. Njuna uporaba omogoča razporejanje pokojnin po višini, skladno s pravili, določenimi za njihovo odmero in delitev sredstev, zbranih s prispevki zavarovancev in delodajalcev ter iz drugih virov, v mejah razmerij, ki ju določata. Zato imata v sistemu nedvomno izjemno pomembno vlogo. Nista novost tega sistema, temveč nadaljevanje prejšnjih zakonskih ureditev.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ZAGOTOVLJENA STAROSTNA POKOJNINA
Bralka M. A. iz Krškega navaja, da je bila leta 2013 starostno upokojena še po prejšnjem zakonu. Za izpolnitev pogoja 38 let pokojninske dobe se ji je upoštevala tudi dodana doba za čas prijave pri zavodu za zaposlovanje v trajanju 5 mesecev in 20 dni. Zdi se ji krivično, da zaradi upoštevanja nekaj mesecev dodane dobe ni upravičena do zagotovljene pokojnine.
Od veljavnosti zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, to je od 1. oktobra 2017 naprej, so do 500 evrov pokojnine upravičeni vsi zavarovanci, ki se starostno ali invalidsko upokojijo s pokojninsko dobo, ki je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Za moške je to 40 let pokojninske dobe brez dokupa po določbah veljavnega zakona oziroma za ženske z ustrezno krajšo pokojninsko dobo brez dokupa, določeno za prehodno obdobje, ki se je zaključilo leta 2017.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
BAKTERIJA MRSA
Mama naše bralke je morala v bolnišnico zaradi pljučnice. Po enem tednu so ji povedali, da ima na koži bakterijo (MRSA), ki je neobčutljiva za antibiotike. Od takrat si morajo vsi obiskovalci skrbno razkuževati roke ob prihodu in odhodu iz bolniške sobe. Zanima jo, kako nevarna je ta bakterija za mamo, ali obstajajo zdravila, da bi se je znebila, in kako naj ravnajo, ko bo prišla domov, saj imata njen mož in vnuk sladkorno bolezen.
Stafilokok aureus je bakterija, ki je običajno prisotna na koži ali sluznicah telesa. Nekatere, pravzaprav zaščitne kožne bakterije so se spremenile in postale odporne proti večini antibiotikov. Takrat govorimo o bakteriji MRSA. Le-ta je prisotna tudi pri 2 odstotkih zdravih nosilcev »običajnega« stafilokoka, čeprav niso bili nikoli v bolnišnici, jemali veliko antibiotikov ali imeli diagnostične preiskave. Zanje pravzaprav ne vemo, smo pa lahko v stiku z njimi vsak dan.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
IZPLAČILO REGRESA
Bralkino hčer, ki v manjšem podjetju poleg finančno-računovodskih nalog opravlja tudi nekatere kadrovske zadeve, zanima, kako je z letošnjim regresom.
Nekateri zaposleni so že prejeli letošnji regres, nekateri pa so še v pričakovanju tako datuma prejema kot tudi višine le-tega. Velja omeniti zelo pozitivno zakonsko spremembo izpred meseca dni, na podlagi katere je izplačilo regresa neobdavčeno in brez prispevkov do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, znane na dan izplačila.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DOSMRTNO PREŽIVLJANJE
Bralka ima dve hčeri, vendar zanjo že nekaj let skrbi le starejša hči. Skupaj z njeno družino tudi živi v hiši, ki sta jo zgradila s pokojnim možem. Bralka je lastnica polovice, hčeri pa imata deleža na hiši, ki sta ju dobili kot zapuščino po očetu – bralkinem pokojnem možu. Bralka bi rada s starejšo hčerko sklenila pogodbo o tem, da bo ta zanjo skrbela do njene smrti, v zameno za to pa bi dobila njen delež na hiši.
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljavec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, njihova izročitev pa je odložena do izročiteljeve smrti. Bralka lahko tako s starejšo hčerko sklene pogodbo, s katero se bo hči zavezala, da bo skrbela zanjo, bralka pa ji bo v zameno za to izročila svoj delež, ki ga ima na hiši.
Največje povečanje dohodkov za pokojninsko blagajno
Finančna uprava (Furs) je na seji sveta Zpiza konec aprila predstavila poročilo o pobiranju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta tema zanima tudi širšo javnost, saj so prispevki zaposlenih glavni vir financiranja pokojninske blagajne. Iz razpoložljivih podatkov lahko zaključimo, da se stanje iz leta v leto izboljšuje in da se večina zavezancev zaveda svoje odgovornosti glede plačevanja prispevkov.
K pozitivnemu premiku nedvomno prispeva tudi sprememba zakonodaje, ki jo na podlagi izkušenj v praksi terjajo tako Furs, Zpiz kot tudi drugi organi in organizacije. Bi si pa predlagatelji sprememb večkrat želeli krajši odzivni čas za uresničitev nujnih predlogov, ki bi prispevali k boljšim rezultatom. Sistem obveznih prispevkov je namreč kompleksen. Treba je upoštevati tako zakonodajo, ki ureja obvezno socialno zavarovanje, kot tudi zakone, ki določajo oprostitve plačila prispevkov, in dejstvo, da so pravila glede obveznosti in načina obračunavanja ter pobiranja posameznega prispevka določena v različnih zakonih in podzakonskih predpisih. Ker je naša država članica Evropske unije, je pri pobiranju prispevkov poleg slovenske zakonodaje treba upoštevati tudi določene evropske uredbe.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
VNUKINJI SE NIČ NE DA
Naročnica ima štiriletno vnukinjo, s katero se lepo razumeta in imata radi. Težave nastanejo, ko mora dekletce narediti kaj, kar ji ni všeč. Na primer pospraviti igrače ali pomagati pri katerem od gospodinjskih opravil. Delo ji preprosto ne diši. Babica se sprašuje, kako to, da je punčka lena. Ali je samo njihova takšna?
Če opazujemo majhne otroke, bomo ugotovili, da je delo zanje nekaj neprijetnega. Pri igri z igračkami uživajo, ko jih je treba pospraviti, pa jim ni do tega. Prav tu se prvič srečajo z delom. Odrasli od njih zahtevamo, da naredijo nekaj, kar je koristno, vendar zanje neprijetno. Na ta način začnemo razvijati delovne navade. Ta postopek pa nujno povzroči konflikt med starši in potomci, pri čemer gre za spopad med biologijo, ki vodi otroke, in sociologijo, v imenu katere delujejo starši.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
VAROVANJE ZDRAVSTVENIH KARTOTEK
Zadnje čase veliko govorijo o nemarnem varovanju zdravstvenih kartotek pacientov. Tudi bralka je bila priča, da so imeli do njenega kartona dostop skoraj vsi. Kako zakonodaja ureja te stvari?
Pacient ima v skladu z zakonom pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih o svojem zdravljenju. Podatki, ki so na primer v odklenjenih ali celo odprtih omarah na hodniku, seveda ne dosegajo standarda zaupnosti.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO
Bralka I. P. iz Ljubljane navaja, da je v Vzajemnosti zasledila, da invalidi s 30-odstotno invalidnostjo prejemajo določeni znesek invalidnine. Ima namreč mišično distrofijo ter priznano 30-odstotno invalidnost. Na zavodu je dobila informacijo, da ji za 30-odstotno invalidnost ne pripada invalidnina in bi morala invalidnost znašati 50 odstotkov ali več, zato jo zanima, ali je informacija pravilna.
Veljavni zakon ne vsebuje več pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci pridobijo tudi pravico do invalidnine še po prejšnjem zakonu, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.
