Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
OZNAČEVANJE ZDRAVIL
Bralka že dalj časa kupuje zdravilo proti revmatičnemu obolenju. V zadnjem času pa je opazila, da ji je farmacevt že večkrat izročil zdravilo, na katerem so informacije o uporabi zelo pomanjkljive – na njem na primer ni podatka o roku uporabe, tudi postopek načina uporabe je opisan zelo splošno. Pomislila je, da gre morda za ponaredek, vendar ji je farmacevt zagotovil, da je z zdravilom vse v redu. Zanima jo, kako predpisi urejajo označevanje zdravil.
Ugodnejša razmerja in umirjena gibanja
Vse od leta 2008 naprej, v katerem se je stanje – v primerjavi s predhodnim koledarskim letom – nekoliko izboljšalo, so se razmerja med zavarovanci in uživalci pokojnin nenehno zniževala. Tako je v letu 2008 to razmerje znašalo 1 : 1,71, lani pa le še 1 : 1,37. Zniževanje razmerij med drugim posledično vpliva tudi na nižje prilive sredstev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od prispevkov zavarovancev in delodajalcev. To dejstvo pa, kot vemo, šteje med pomembnejše razloge za spremembe sistema, s katerimi naj bi izboljšali in zagotavljali njegovo finančno zdržnost tudi v prihodnje.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA PRIDOBITEV VDOVSKE POKOJNINE ZA VDOVCA
Bralec Š. P. z Gorenjskega je vdovsko pokojnino užival skupaj s sinom, ki je bil uživalec družinske pokojnine vse do maja letos, ko je sin dopolnil 26 let starosti. Zanima ga, ali bo z dopolnitvijo starosti 58 let lahko ponovno pridobil vdovsko pokojnino, glede na to, da je bil ob ženini smrti leta 2013 star 44 let in 5 mesecev, ob prenehanju vdovske pokojnine pa 47 let in 4 mesece.
Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi vdovec umrle zavarovanke oziroma uživalke pravic, če je do njene smrti dopolnil starost 58 let ali je bil do njene smrti popolnoma nezmožen za delo ali je to postal v enem letu po njeni smrti. Prav tako lahko uveljavi pravico do vdovske pokojnine tudi, če mu je po njeni smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrli, vdovec pa jih je dolžan preživljati. Če vdovec do smrti zavarovanke ali uživalke pravic še ni dopolnil 58 let starosti, dopolnil pa je 53 let starosti, torej nastopil čakalno dobo, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let. Enaki pogoji starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine veljajo tudi, če je vdovcu ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVED ZARADI NESPOSOBNOSTI
Bralec ugotavlja, da ni več učinkovit pri svojem delu, pa čeprav ne pozna pravega razloga. To je opazil tudi delodajalec in ga najprej ustno opozoril, pred kratkim pa še pisno. Zanima ga, kako je z odpovednim rokom in odpravnino, če dobi odpoved. Pri tem delodajalcu je zaposlen 7 let, skupaj pa ima 36 let delovne dobe in status starejšega delavca, ker bo v kratkem star 57 let.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pozna pet razlogov, ki upravičujejo delodajalčevo odločitev za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in med njimi tudi razlog nesposobnosti, ki ga opredeljuje kot nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kakovostno. Trajanje zaposlitve pri tem delodajalcu je pomembno za določitev dolžine odpovednega roka in višine odpravnine, ki sta enaka kot v primeru odpovedi zaradi poslovnih razlogov, status starejšega delavca pa v tovrstnem postopku ni relevanten.
O rezervnem demografskem skladu
Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v zvezi z ustanovitvijo oziroma neustanovitvijo neodvisnega rezervnega demografskega sklada, saj so verjeli, da se je prihajajočih problemov zaradi demografskih sprememb zavedela tudi politika.
Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati 1. januarja 2013, bosta obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje financirani tudi iz demografskega rezervnega sklada. Poseben zakon naj bi v dveh letih po uveljavitvi ZPIZ-2, torej do konca leta 2014, uredil delovanje in financiranje tega sklada. Zakonska zaveza ni bila izvedena. Kdo je pri nas med kršitelji zakonodaje?
Do novega predsednika konec leta
Zbor članov ZDUS je konec junija razrešil Antona Donka s predsedniškega položaja, ker je odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. Na predlog upravnega odbora je izvolil začasnega predsednika, to je postal dosedanji podpredsednik Janez Sušnik. Postopek za nadomestne volitve se bo začel 26. septembra, volitve pa naj bi bile izvedene 15. decembra 2016.
Na zboru je bilo predstavljeno tudi finančno poslovanje Zdusa v preteklem letu. Lani je ta nevladna organizacija ustvarila kar lepe dohodke, ki so znašali 1.052.798 evrov, kar pomeni okrog 92 odstotkov načrtovanih sredstev, odhodki pa so znašali 1.052.599 evrov. Presežek dohodkov nad odhodki je bil 199 evrov. Večji del dohodkov je bil iz naslova evropskih in domačih projektov, ki so znašali 558.046 evrov, drugo predstavljajo članarina, prispevek hotela Delfin in donatorska sredstva v znesku 574.809 evrov. Večji del je šel za delovanje društev upokojencev na ravni pokrajinskih zvez, in to v obsegu 588.046 evrov, za delovanje zveze pa 464.533 evrov.
POISKALI SMO ODGOVOR: Oprostitev plačevanja RTV-prispevka
Bralka nam je pisala, da je pred časom prejemala varstveni dodatek, zato ni plačevala RTV-naročnine. Potem se je v skrbi, da bodo morali njeni otroci vračati denar, odpovedala varstvenemu dodatku. Zdaj ji z RTV Slovenija spet pošiljajo položnice, kar se ji ne zdi pravično, saj ima zelo nizko pokojnino.
Po zakonu o Radioteleviziji Slovenija so zavezanci za plačilo RTV-prispevka vsi, ki imajo oziroma uporabljajo radijski ali televizijski sprejemnik ali pa katero koli drugo napravo, ki omogoča sprejem programov na območju Republike Slovenije (kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija). Šteje se, da imajo sprejemnik tudi vsi registrirani odjemalci oziroma plačniki električne energije v javnem električnem omrežju. Kdor ga resnično nima in niti v svojih prostorih ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika, pa mora o tem podati pisno izjavo.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
TERAPIJA S KONJI
Naročnica me je poiskala, da bi se pogovorili o 14-letni vnukinji. Nekaj je narobe z njo, je povedala babica. Večino časa je žalostna, umika se v svojo sobo, ne govori skoraj z nikomer. Njena mama je opazila, da ima povito roko, in deklica je povedala, da se je po nesreči urezala. Ne verjameta ji in sumita, da se namerno samopoškoduje. Zakaj in kaj se z njo dogaja, bega vse bližnje.
Kadar se v človeku nabere preveč žalosti, jeze, nepredelanih čustev, je eden izmed načinov, kako sprostiti ves ta naval, tudi rezanje samega sebe. Z bolečino se sprosti napetost in posamezniku za nekaj časa odleže. V takšnih primerih je seveda potrebna obravnava v psihoterapiji, lahko pa kot dodatno pomoč uporabimo konje. Po metodi EAGALA, po kateri delam, je njihova naloga samo to, da so konji. Ne jahamo jih, nikakršne prisile ne uporabljamo, ne vsiljujemo svoje volje, ampak jim pustimo, da nam s svojo govorico telesa povedo, kako nas vidijo in čutijo.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
PRODAJA SKUPNEGA STANOVANJA
Starejša zakonca sta lastnika trisobnega stanovanja v enakovrednem deležu. Žena je hudo zbolela, zdaj je v domu in je dementna ter opravilno nesposobna. Mož stanovanje vse težje uporablja, zato bi ga rad prodal ali zamenjal za manjše stanovanje v pritličju. Otroci temu nasprotujejo in mu grozijo, da ga bodo razglasili za opravilno nesposobnega, če bo poskušal to narediti. Za ženino oskrbo v domu prispeva le mož.
Bralec lahko sam proda le tisto, kar je njegovo, torej svojo polovico stanovanja. Polovice stanovanja, ki je v lasti žene, bralec ne more prodati sam, pač pa se mora s prodajo strinjati skrbnik, ki ga ima žena, ter tudi center za socialno delo. Osebam, ki jim je zaradi bolezni ali drugih razlogov odvzeta poslovna sposobnost, namreč dodelijo skrbnika, to je osebo, ki namesto njih odloča o poslih rednega upravljanja. Za prodajo posamezne nepremičnine ali podobno velike posle pa mora skrbnik dobiti posebno soglasje centra za socialno delo. Namen take ureditve je preprečiti razprodajo premoženja opravilno nesposobne osebe. Odločitev o prodaji tako sprejmeta skrbnik in center za socialno delo. Otroci pri tem nimajo odločilne besede, saj so v ospredju le korist in potrebe opravilno nesposobne osebe. Ena izmed koristi je lahko tudi ta, da so z izkupičkom zagotovljena sredstva za plačilo oskrbe v domu.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
DO UPOKOJITVE PROSTOVOLJNO
V bralčevem podjetju imajo delavca, ki pri njih dela 12 let in izpolnjuje pogoje za upokojitev, vendar želi še naprej delati. Zanima ga, ali lahko zahtevajo, da se upokoji, ali mu morajo dati odpoved pogodbe zaradi poslovnih razlogov, ker zanj nimajo več dela. Koliko dopusta in regresa mu pripada in kako je z odpravnino?
Stara delovnopravna zakonodaja (do konca leta 2002) je omogočala delodajalcu, da je delavcu po izpolnitvi pogojev za upokojitev izdal sklep o prenehanju delovnega razmerja. Novi zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) tega ne omogoča več. Po drugi strani pa taisti zakon omogoča delodajalcu, da takemu delavcu, ki ima izpolnjene vse pogoje za upokojitev, poda popolnoma zakonito odpoved zaradi poslovnih razlogov. Pri tem pa se mora ravnati po vseh siceršnjih načelih, ki veljajo za tovrstni postopek (odpovedni rok, odpravnina). Delavec se ne more sklicevati, da je zaradi svoje starosti varovan pred tovrstno odpovedjo, saj ima socialno varnost zagotovljeno z upokojitvijo.