Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
PREMESTITEV NA DRUGO DELOVNO MESTO
Bralec zaradi napovedane reorganizacije in ukinitve nekaterih delovnih mest pričakuje, da bo premeščen na drugo delovno mesto. Kolegi so že dobili nove pogodbe o zaposlitvi, kjer je tudi klavzula o poskusnem delu. Zanima ga, ali lahko ostane brez odpravnine in pravic na zavodu za zaposlovanje, če ne bo uspešno opravil poskusnega dela, čeprav je v podjetju zaposlen že vrsto let in je star 52 let.
Strah bralca je odveč. Klavzula o poskusnem delu je sicer popolnoma korektno dogovorjena tudi v takem primeru, ko z delavcem sklenejo novo pogodbo o zaposlitvi, saj bodo v poskusni dobi preverjali delavčevo strokovnost oziroma usposobljenost za delo na drugem delovnem mestu, ki po vsej verjetnosti zahteva tudi določena dodatna in drugačna znanja, kot jih zahtevajo na zdajšnjem delovnem mestu. Če poskusne dobe ne bo uspešno opravil, mu bo delovno razmerje sicer prenehalo, toda upravičen bo do odpravnine, in sicer v višini, kot če bi prejel odpoved zaradi poslovnega razloga. Ker bralec ni navedel podatka o tem, koliko časa je zaposlen pri tem delodajalcu, naj mu bo v pomoč 108. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki opredeljuje odpravnino.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
SORAZMERNI DEL DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO
Bralčeva žena E. P. s Štajerskega navaja, da ima njen mož, ki je hudo zbolel, starostno pokojnino iz Slovenije in Nemčije. Zanima jo, ali je sploh upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo, glede na to, da je uživalec sorazmernega dela starostne pokojnine, kot tudi kakšno mora biti njegovo zdravstveno stanje za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo. Nadalje bi še rada izvedela, ali ima tudi Nemčija podobno dajatev, če je upokojenec odvisen od pomoči druge osebe.
Največ letnih dodatkov z najvišjim zneskom
Skupaj s pokojnino ali v zakonu določenim zneskom nadomestila iz invalidskega zavarovanja za julij je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 izplačal tudi letošnje letne dodatke. Iz predhodnih statističnih podatkov (dokončni bodo na voljo šele po koncu leta) smo izbrali najzanimivejše, ki dajejo odgovor na najpogosteje zastavljena splošna vprašanja ob izplačilu tega prejemka. Ta pa so: koliko sredstev je bilo treba zagotoviti za njegovo izplačilo, komu vse je bil izplačan in kam.
Zakaj so med pokojninami razlike?
Kljub pogostemu poudarjanju izjemnega vpliva dopolnjene pokojninske dobe na višino pripadajoče pokojnine posameznika iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v praksi na njen pomen večinoma pozabljamo. Na to kažejo tako pogovori o razlikah med pokojninami, ki jih skoraj nihče ne pripisuje dopolnjeni pokojninski dobi, še posebej pa razprave o tem, na kakšen način naj bi ohranjali vrednost pokojnin v času njihovega izplačila. S tem prispevkom znova predstavljamo vpliv pokojninske dobe na višino pokojnin, hkrati pa opozarjamo na pomen njenega ohranjanja, dokler je sistem takšen, kakršen je. Pri pisanju se bomo omejili predvsem na starostne pokojnine, ki jih je, številčno gledano, največ. Večina tega, kar izpostavljamo, pa velja v pretežni meri tudi za druge vrste pokojnin.
-
Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije je sprejel manifest, ki ga, kot so zapisali, »s podporo celotnega članstva postavlja pred slovensko javnost in določevalce v političnem procesu«. Upokojenska generacija je prehodila dolgo pot na aktivnem in političnem področju, »z znanjem, izkušnjami in modrostjo«, zdaj pa jo skrbi, da izborjenih pravic in pridobitev ne bi izgubila. Prav tako jo skrbi za generacije, ki prihajajo, zato so napisali manifest, ki ga objavljamo v celoti.
»Zdravstvena reforma. Zahtevamo, da smo kot reprezentativni déležnik vključeni v pripravo izhodišč za prepotrebno zdravstveno reformo. Dobro smo seznanjeni tako s prednostmi kot slabostmi dosedanjega razvoja, zato lahko kritično in odgovorno prispevamo k oblikovanju takšnih rešitev, ki bodo skladne z družbenimi in demografskimi spremembami. Javno in vsem dostopno zdravstvo mora tudi v prihodnje ostati osnovni nosilec zdravstvene dejavnosti. Pri izvajanju zdravstvenih storitev se bomo zavzemali za kakovostno, učinkovito, racionalno in vsem dostopno zdravstvo. Financiranje zdravstvenega sistema mora temeljiti na načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
VRAČILO SREDSTEV ZA OBNOVO
Bralka je živela s partnerjem v hiši njegovih staršev, kjer sta preuredila mansardo v stanovanje. Po desetih letih sta se razšla. Partner se je preselil nadstropje nižje v stanovanje svojih staršev, bralka z njunim sinom pa je ostala v mansardi. Za obnovo stanovanja so veliko prispevali njeni starši, zato bralko zanima, kako naj sredstva dobi nazaj oziroma ali lahko postane solastnica hiše. Partnerjevi starši, ki so zemljiškoknjižni lastniki celotne stavbe, so pripravljeni dati delež na stavbi vnuku, njej pa nikakor ne.
POISKALI SMO ODGOVOR: Osebno dopolnilno delo
Bralka se je z mlado sosedovo družino dogovorila, da jim bo dvakrat do trikrat na teden čuvala malčka, ker ga še ne želijo dati v vrtec. Živi sama, otroke ima rada, pa tudi nekaj dodatnih evrov ji bo prav prišlo ob nizki pokojnini. Soseda pa jo je opozorila, da je to delo na črno in da ima lahko težave.
Ker gospa otroka čuva občasno in za to dobi tudi plačilo, se to šteje za osebno dopolnilno delo (sem spadajo še občasna pomoč v gospodinjstvu, obiranje gozdnih sadežev, izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti, inštrukcije, prevajanje ali lektoriranje …). To je ena izmed možnosti za občasen zaslužek upokojencev, kot jo predvideva zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, saj sta varstvo otrok in čiščenje stanovanj med dejavnostmi, ki ju najpogosteje opravljajo na črno.
-
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) bo lahko, kot v času pisanju tega prispevka realno kaže, v tem mesecu le izvedel izredno uskladitev pokojnin, za katero je izpolnjen eden izmed dveh mogočih pogojev, določenih v veljavnem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
Navedeni zakon v osmem odstavku 430. člena določa, da se lahko na enak način, ki velja za izvedbo redne uskladitve pokojnin, na predlog Sveta zavoda pokojnine uskladijo v letu, ki sledi letu, v katerem je bila ugotovljena pozitivna gospodarska rast, če z njo soglaša Vlada Republike Slovenije (vlada).
-
Hčerka našega naročnika, 30-letna mamica majhnih dvojčic, je v zadnjem času v slabi koži. Že pred poroko je bila do partnerja zahtevna, pogosto jezna, kontrolirajoča. Po porodu pa se je stanje še poslabšalo. Partnerja, medtem ko je v službi, neprenehoma kliče po telefonu, joče, da ne zmore vsega dela doma, grozi, da bo otroka kar pustila in odšla. Domači se trudijo okrog nje, kolikor morejo, vendar je vse premalo. Še včeraj v redu tašča je v njenih očeh kar naenkrat postala sovražnica, ker ji je poskušala narobe svetovati, prijateljic nima, ker ni nikogar, ki bi mu lahko zaupala.
Pravila pri obračunu obveznosti države
Tako kot prej veljavni zakon tudi sedanji (ZPIZ-2) nalaga Republiki Sloveniji, da iz državnega proračuna zagotavlja potrebna finančna sredstva za pokrivanje obveznosti, ki nastanejo v obveznem zavarovanju, zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov. V ta namen določa kar sedemintrideset postavk, osnove in način njihovega poračuna pa prepušča ureditvi v posebnem zakonu.
Državni zbor je na začetku letošnjega leta sprejel novi Zakon o poračunavanju obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPFOPIZ-1), ki je objavljen v Uradnem listu RS z dne 5. 2. 2016, s katerim so uveljavljena nekatera nova pravila pri obračunavanju teh obveznosti, kakršna veljajo za zavod, sklad obrtnikov in državo. Ker zanimajo tudi naše bralce, jih na kratko povzemamo.