Zbornik ob 25. obletnici Zpiza
»Letos mineva 25 let, kar je po osamosvojitvi Slovenije začel veljati prvi reformni zakon, na osnovi katerega je 1. julija 1992 iz bivše skupnosti nastal javni Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ta je v tem obdobju šel skozi različne organizacijske, vsebinske in predvsem finančne preizkušnje, ko se je zaradi ukrepov države od leta 1994 začelo večletno poslovanje s primanjkljajem, ki ga je po več kot desetletju prevzela država, in od tedaj zavod posluje z izravnanimi prihodki in odhodki brez najemanja posojil.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ZNIŽANJE STAROSTNE MEJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO STAROSTNE POKOJNINE
Bralec J. K. iz Ljubljane navaja, da je pred kratkim prejel izračun datuma izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. Iz izračuna zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je razvidno, da bo do starosti 63 let in 6 mesecev dopolnil 39 let in 2 meseca pokojninske dobe brez dokupa, saj se mu zahtevana starost 65 let zaradi zavarovalne dobe s povečanjem zniža za 1 leto in 6 mesecev. Od znanca je slišal, da se mu lahko starost zniža še za čas služenja vojaškega roka, ki ga je služil 14 mesecev in 15 dni, zato ga zanima, ali se z uveljavljanjem vojaškega roka dejansko spremeni datum že predvidene upokojitve.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja Boštjan J. Turk
UPRAVIČENOST DO ZDRAVILIŠKEGA ZDRAVLJENJA
Bralki so postavili diagnozo: revmatoidni artritis z zmanjšano gibljivostjo. Zdravila ji do zdaj niso kaj dosti pomagala. Zanima jo, ali ima pravico do zdraviliškega zdravljenja in kakšen je postopek za odobritev.
Temeljno pravilo je, da so do zdraviliškega zdravljenja upravičene zavarovane osebe na podlagi odločbe ZZZS, če se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, ki jih sicer podrobneje določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, in če je z izvedbo tega zdravljenja pričakovati povrnitev funkcionalnih sposobnosti.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
AMPUTACIJA NOGE
86-letni mami našega bralca so v eni izmed slovenskih bolnišnic predlagali amputacijo noge pod kolenom zaradi gangrene stopala ob sladkorni bolezni. Če se zanjo ne bo odločila, jo bodo odpustili domov. Sina zanima, kaj lahko naredijo, da bi se izognili posegu.
Izguba dela telesa je ena izmed najhujših izkušenj, ki jo je zelo težko sprejeti. Razumem žalost, skrb, jezo in nemoč, ki jo doživljata gospa in njena družina. Ker že več kot 30 let delam v rehabilitaciji bolnikov po amputacijah, vem, da ni vse tako brezupno, kot je videti. Dejstvo, da so mami predlagali podkolensko amputacijo, pomeni, da je za zdaj ta mogoča in kirurgi razmišljajo, kako bo lahko lažje živela tudi po posegu. Nemalokrat se namreč pri starih ljudeh še vedno odločijo za nadkolensko amputacijo tudi zaradi razloga, da ne bo potrebno več posegov, če se rana na krnu ne bo celila. Menim, da je mama v dobrih rokah. Ker se po posegih, ki so jih že opravili, gangrena širi, z zelo veliko verjetnostjo druge možnosti ni.
Spodbudne vesti o rasti prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
O tej tematiki pogosto pišemo v Vzajemnosti, razne informacije in dezinformacije pa lahko prebirate tudi v drugih medijih. Prav zato in zaradi različnih odzivov v zvezi z zagotovitvijo sredstev iz državnega proračuna za kritje primanjkljajev v javnih zdravstvenih zavodih je prav, da nekatere stvari v zvezi s pokojninsko blagajno ponovno razgrnemo.
Obseg sredstev pokojninske blagajne, določen s spremenjenim finančnim načrtom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2017, je bil sprejet lani decembra na podlagi makroekonomskih izhodišč Umarja iz septembra 2016. Dohodki in odhodki so uravnoteženi, kot to določa ZPIZ-2, in to v obsegu približno 5,2 milijarde evrov. Glavni vir dohodkov pokojninske blagajne je prispevek delojemalcev in delodajalcev, drugi vir pa so transferni dohodki, še zlasti državni proračun.
O zahtevah in pričakovanjih starejših
Zveza društev upokojencev Slovenije je na festivalu za tretje življenjsko obdobje predstavila memorandum za leto 2018, s katerim pristojna ministrstva oziroma vlado opozarjajo na ključne težave, s katerimi se srečujejo starejši, ter podajajo svoja stališča o aktualnih razmerah v slovenski družbi. Člani Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev pa so svoje zahteve za spremembe v zdravstvenem varstvu ter pri usklajevanju pokojnin poudarili že v začetku septembra.
V memorandumu, ki sta ga pripravila predsednik osrednjeslovenske zveze Marjan Sedmak in podpredsednica Anka Tominšek, upokojenci od slovenskih politikov zahtevajo, da se na pokojninskem področju pokojnine dosledno usklajujejo v skladu s sistemskim zakonom (ZPIZ-2) ter da nova reforma ne ruši temeljnega stebra, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti, prek pretirane krepitve prostovoljnega naložbenega pokojninskega zavarovanja, ki mu sicer ne nasprotujejo.
Oktobra nekaterim nekoliko višje pokojnine
Poročali smo že o tem, da je konec letošnjega aprila državni zbor sprejel zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C), ki bo izboljšal gmotni položaj nekaterih prejemnikov, in to ne samo novih starostnih in invalidskih pokojnin, ampak tudi že pridobljenih v preteklih obdobjih. S tem zakonom je bilo namreč v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vpeljano poleg jamstva, ki ga že zagotavlja odmera pokojnin od najnižje pokojninske osnove, še dodatno, s katerim se od uveljavitve novele zakona določenim upravičencem zagotavlja izplačilo pokojnine v višini 500 evrov. Navedeni zakon je začel veljati 1. 10. 2017.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVEDNI ROK
Bralec namerava v kratkem dati odpoved. V pogodbi o zaposlitvi ima zapisan 60-dnevni odpovedni rok, toda delovno razmerje bi rad zaključil čim prej, saj bi ga novi delodajalec rad zaposlil v čim krajšem času. Zanima ga, kako si lahko zagotovi, da ga bo drugi delodajalec počakal. Dobil je izplačan celoten regres, prav tako je izkoristil že ves letošnji dopust, zato ga zanima, ali je dolžan kar koli povrniti delodajalcu.
Najprej napotek – odpoved mora biti podana v pisni obliki, odpovedni rok pa začne teči prvi naslednji dan po vročitvi odpovedi delodajalcu. Vročena je lahko na različne načine, še najbolj enostavna in hitra je osebna vročitev v prostorih delodajalca.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DARILNA POGODBA
Bralka je solastnica manjše kmetije. Živi drugje in bi svoj delež rada podarila nečaku, ki je ostal na kmetiji. Zanima jo, kako naj to naredi in kolikšni so davki.
Bralka lahko svoj delež podari nečaku z darilno pogodbo. To je pogodba, v kateri darovalec brezplačno nekaj podari obdarjencu, ta pa darilo sprejme. Darilna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.
Potem ko jo bosta bralka in nečak podpisala, je treba upravno enoto, na območju katere leži kmetija, zaprositi za odobritev pravnega posla. Za kmetijska zemljišča namreč velja poseben režim razpolaganja, ki omejuje lastnika pri tem, komu sme podariti ali pa prodati kmetijska zemljišča.
-
Adam dokazal slabše kognitivne sposobnosti
Zveza društev upokojencev je bila eden izmed partnerjev v projektu zgodnjega odkrivanja demence pri starejših Adam, ki se je zaključil julija. Rezultati so pokazali, da ima več ljudi objektivne težave s spominom in miselnimi funkcijami, kot pa so raziskovalci pričakovali.
Testiranja so potekala v prostorih društev upokojencev v šestih regijah. Zanimanje za projekt je bilo izjemno, prijavilo se je desetkrat več prostovoljcev, kot pa so jih potrebovali. V dobrih dveh mesecih so pregledali 457 ljudi (326 žensk in 131 moških), ki so bili v povprečju stari nekaj nad 71 let. S pomočjo presejalnih testov so preverili spominske in miselne sposobnosti in z EEG-tehnologijo posneli možgansko električno aktivnost. Tako so pridobili veliko nevropsiholoških in nevroznanstvenih podatkov, ki bodo v prihodnje pomagali pri bazičnih raziskavah in razvoju novih diagnostičnih metod.
