Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
UPOŠTEVANJE VNAPREJ IZRAŽENE VOLJE PACIENTA
Bralca zanima, ali lahko v primeru, če bi se znašel v položaju, ko zaradi zelo slabega zdravstvenega stanja ne bi bil več sposoben odločati o sebi, že zdaj da izjavo, da ne dovoljuje zdravstvenih posegov na sebi, da bi preprečil nepotrebno agonijo.
Da, taka možnost po zakonu obstaja. Pacient, ki je sposoben odločanja o sebi, lahko zahteva, da se upošteva njegova volja o tem, katere zdravstvene obravnave ne dovoljuje, če bi se kasneje znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve za tako obravnavo.
Novi upokojenci v nekoliko boljšem položaju
Bralcem Vzajemnosti smo že večkrat pojasnili, da sedanji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) nič več ne zagotavlja strokovno poimenovane horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin. Ta je obstajala tako v zakonu, veljavnem pred sedanjim, kot tudi v številnih prejšnjih ureditvah. Njeni učinki so se odražali v približno enaki višini zneskov pripadajočih pokojnin upravičencev, čeprav so bile uveljavljene v različnih koledarskih letih.
Razlike v višini pokojnin, ki so se vseeno pojavljale, so povzročale predvsem osebne okoliščine zavarovancev, ne pa veljavni sistemi. Te so, gledano na splošno, izhajale predvsem iz različnih višin plač in zavarovalnih osnov zavarovancev, upoštevanih pri izračunu pokojninskih osnov, ki so pogojevale njihovo višino, ter različno dolgih pokojninskih dob, s katerimi so jih uveljavili. Zadnje so narekovale višino odstotkov za njihove odmere. V novejših ureditvah pa so lahko na razlike med starostnimi pokojninami pomembno vplivale tudi sistemske spodbude za odlaganje upokojitve na poznejši čas po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, zaradi katerih so se take pokojnine dodatno povečevale.
Več zavarovancev, nižja rast upokojencev
Na drugi februarski seji je svet Zpiza odločal tudi o drugi letošnji uskladitvi pokojnin, tokrat o izredni, ki od 1. aprila znaša 1,1 odstotka. Realna vrednost starostnih pokojnin se je v zadnjih letih v glavnem zmanjševala. V letu 2017 se je zmanjšala za 0,2 odstotka, v letih 2016 in 2015 se je povečala za 0,6 oziroma 0,1 odstotka, vse od leta 2010 do vključno 2014 pa se je zmanjšala za 7,9 odstotka. Ti podatki, če jih primerjamo z rastjo plač, nedvomno kažejo, da se je gmotni položaj upokojencev bolj poslabšal kot aktivni populaciji.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
PRENOS PODJETJA NA SINA
Bralec, ki posluje kot samostojni podjetnik, namerava proti koncu leta podjetje v celoti prenesti na sina. Zanima ga, ali mora zaposlenim dati odpoved in odpravnino in ali mora sin prevzeti vse delavce.
V opisanem primeru gre za spremembo delodajalca, pri čemer pravno podlago predstavljata 75. in 76. člen zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki starega delodajalca (v našem primeru očeta) opredeljujeta kot delodajalca prenosnika, novega (sina) pa kot delodajalca prevzemnika.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA STAROSTNO POKOJNINO
Bralka A. K. iz Kočevja navaja, da iz zavodovih izračunov izhaja, da bi predčasno pokojnino uveljavila junija 2020 pri starosti 64 let in 2 meseca s 40 leti pokojninske dobe, starostno pokojnino pa pri starosti 65 let. V času pred 31. decembrom 2012 je bila 5 let prostovoljno vključena v pokojninsko zavarovanje zaradi nezaposlenosti, poleg tega pa ima tudi 1 leto in 5 mesecev priznano iz naslova skrbi in vzgoje otrok. Zanima jo, ali ji sprememba zakona, ki velja od 1. januarja 2018, omogoča drug datum starostne upokojitve, glede na to, da ima štiri otroke.
O zaščiti človekovih pravic starejših
V okviru Organizacije združenih narodov (OZN) že nekaj let potekajo razprave o sprejemu konvencije o zaščiti človekovih pravic starejših oseb. V ta namen je bila ustanovljena posebna delovna skupina, kjer se vsako leto zberejo delegacije držav članic in njihovih nevladnih organizacij, predstavniki specializiranih agencij ZN, druge mednarodne organizacije, mednarodne vladne in nevladne asociacije, predstavniki varuhov človekovih pravic in predstavniki držav, ki imajo status opazovalk.
Pri ZN izhajajo iz dejstva, da so starejše osebe skupina prebivalstva, ki bo v naslednjih desetletjih najhitreje naraščala (od 901 milijona v letu 2015 na 1,4 milijarde do leta 2030 in na 2,1 milijarde do leta 2050). Ob uživanju pravic in svoboščin lahko polno delujejo v socialnem, ekonomskem, kulturnem, političnem in osebnem življenju in izkoristijo svoje izkušnje ter druge potenciale, s katerimi prispevajo k razvoju teh področij.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
DOLGOTRAJNO JEMANJE ZDRAVIL
73-letna bralka je bila pred sedmimi leti operirana zaradi raka na želodcu. Redno hodi na kontrole in ima v tem mesecu predvideno gastroskopijo. Od operacije prejema zdravilo za zaščito želodca. Prebrala je, da lahko dolgotrajno jemanje teh zdravil poveča možnost zlomov kosti in ima številne druge neželene učinke. Sprašuje, ali jih res mora jemati, saj težav z želodcem nima.
Poleg zdravljenja in preprečevanja ran na želodcu, dvanajsterniku ali požiralniku se ta zdravila najpogosteje uporabljajo za zaščito želodca pri jemanju protibolečinskih zdravil ali v sklopu zdravljenja bolezni srca in ožilja (aspirin, marevan …). Zdi se mi, da v teh primerih zdravilo predpisujemo preveč rutinsko in ga ne prilagajamo, če se način zdravljenja spremeni ali bolnik nima težav. Pri takšnih vprašanjih sem vedno v dvomih, ali težav ne bi bilo ob prenehanju jemanja zdravil.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
KAKO SI ZAGOTOVITI OSKRBO
Bralka nima svojih otrok, ima pa stanovanje, ki bi ga rada podarila nečakinji ali pa bi ji ga zapustila z oporoko. Hkrati bi rada še naprej živela v tem stanovanju in si zagotovila, da bo nečakinja skrbela zanjo oziroma bo doplačevala za domsko oskrbo, če bo kdaj to potrebno.
Bralka lahko svoje stanovanje in vse drugo premoženje da nečakinji bodisi s pogodbo bodisi oporoko. Razlika je v tem, da pri pogodbi nečakinja praviloma takoj postane lastnica stanovanja, pri oporoki pa to postane šele po bralkini smrti. Bistvena razlika je tudi v tem, da se bralka lahko kadar koli premisli in oporoko spremeni, pogodba pa se lahko spremeni le s soglasjem bralke in njene nečakinje ali pa se razveljavi oziroma razveže na podlagi sodbe sodišča. Nečakinja je pri pogodbi dolžna ravnati tako, kot je določeno v pogodbi, pri oporoki pa lahko skrbi za bralko, ni pa dolžna skrbeti zanjo.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
AVTOGENI TRENING
Naročnica je prišla na terapijo zaradi težav z nespečnostjo. Nikoli ni dobro spala, v zadnjih dveh letih pa skoraj ni noči, ki bi jo prespala neprekinjeno. Zjutraj vstaja utrujena in nespočitost se samo stopnjuje. Zdravnica ji je sicer predpisala zdravilo za boljši spanec, vendar jo je opozorila, da ga lahko vzame samo občasno, kadar je res prehudo, ker lahko postane zasvojena. Rada bi si pomagala še kako drugače.
Od rojstva naprej nas starši in kasneje pomembni drugi (vzgojitelji, učitelji …) učijo, da je lenoba slaba lastnost in da je delo spoštovana vrednota. Zato je pomembno, da smo »pridni«, celo tako daleč gremo, da garamo in se ne znamo več zaustaviti. Kot posledica dolgotrajne napetosti nastopi izčrpavanje, ki vodi v telesne spremembe. Imenujemo jih psihosomatske bolezni, med katere spadajo povišan krvni tlak, težave s prebavo, tiki, jecljanje, astma, nespečnost, glavoboli pa tudi revma, artritis, povečana telesna teža, infarkt...
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
POSEBNI VAROVALNI UKREPI
Novi zakon omogoča, da se nekaterim pacientom odvzame svoboda na način, da jih lahko tudi privežejo s pasovi. Bralca zanima, ali to drži in v katerih primerih.
Pred kratkim je začela veljati novela zakona o pacientovih pravicah, ki v nekaterih izjemnih primerih omogoča tako imenovano telesno oviranje pacienta s pasovi. Poudarjam, da gre za zakonsko možnost, ki jo lahko zdravnik (v določenih primerih pa tudi zdravstveni delavec) uporabi le v izjemnih okoliščinah.
