Kaj utegne prinesti novela ZPIZ-2 glede legalnega dela upokojencev
V zadnjih mesecih se je veliko govorilo o tem, da pripravljajo novelo pokojninskega zakona ZPIZ-2, ki naj bi omogočila »dvojni status« v polnem pomenu besede, in sicer na način, da bi imeli upokojenci polno pokojnino in bi ob tem lahko še naprej zakonito delali. Gonilna sila za predlagano spremembo je bila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), ki je primarno iskala rešitev za svoje člane, ki poslujejo v statusni obliki samostojnega podjetnika ali družbenika, za preostale kategorije zavarovancev pa naj bi veljala smiselno podobna rešitev. Rdeča nit predloga, ki je bil med letom večkrat spremenjen, je bila v tem, da upokojenci prejemajo polno pokojnino kot odraz namenskega plačevanja prispevkov, iz naslova dodatnega dela po upokojitvi pa naj plačujejo sprejemljive dajatve, tako prispevke kot davke.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
HOMEOPATSKA ZDRAVILA
Bralko zanima, ali je homeopatija v Sloveniji že zakonita dejavnost in ali lahko pacienti v slovenskih lekarnah dobijo homeopatsko zdravilo. Zanima jo tudi, ali obstaja možnost, da bo stroške teh zdravil kdaj krilo zdravstveno zavarovanje.
Homeopatija je v Sloveniji zakonita, čeprav je nerazumno »degradirana« le na raven zdravilske dejavnosti, in to kljub njeni mednarodno dokazljivi znanstvenosti in koristnosti. V skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti je namreč uvrščena v oddelek zdravstvo oziroma v pododdelek »alternativne oblike zdravljenja«. Tudi poklic homeopat oz. homeopatinja je uvrščen v standardno klasifikacijo poklicev.
-
Vlada je konec septembra sprejela predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije (ZIPRS) v letih 2016 in 2017 in ga po nujnem postopku posredovala v obravnavo in sprejem državnemu zboru. Navedeni zakon, če bo v predlagani obliki sprejet, ne bo pomembno vplival le na višino in obseg finančnih sredstev državnega proračuna v naslednjih dveh letih, temveč tako kot zdaj veljavni zakon o izvajanju proračunov v letih 2014 in 2015 tudi na raven pokojnin in drugih prejemkov, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DELITEV SKUPNEGA PREMOŽENJA
Bralka se je pred leti razvezala. Zahtevka za delitev skupnega premoženja ni nikoli postavila, bivši mož pa je ostal vpisan v zemljiško knjigo kot edini lastnik nepremičnin tudi po razvezi. Pred več kot desetimi leti je bivši mož umrl. Bralka ni bila vabljena na zapuščinsko obravnavo in dediči so si razdelili celotno premoženje bivšega moža, tudi del, ki bi sicer pripadal bralki, če bi uveljavljala delitev skupnega premoženja. Zanima jo, ali lahko po vseh teh letih to kako spremeni.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPRAVNINA
Delavec je nezadovoljen z razmerami v podjetju, občasno pa zamuja tudi plača, zato razmišlja, da bi zamenjal službo. Zanima ga, ali je upravičen do odpravnine, če sam poda odpoved pogodbe o zaposlitvi. Znanec ga nagovarja, naj poda izredno odpoved, ker naj bi mu tako pripadala višja odpravnina. Zanima ga še, ali bi bila odpravnina ob upokojitvi kaj višja, ker je bil v tem podjetju zaposlen dobrih 20 let.
Če delavec poda odpoved zaradi zamenjave službe, ni upravičen do odpravnine. Izjema velja, ko poda odpoved zaradi upokojitve, pri čemer pa mora nameravano upokojitev izkazati že v sami odpovedi. V primeru upokojitve priznava zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) delavcem pravico do odpravnine pod pogojem, če je bil zaposlen pri delodajalcu najmanj 5 let. Višina odpravnine znaša dve povprečni slovenski mesečni plači za pretekle tri mesece oziroma dve povprečni mesečni delavčevi plači za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Tako pogoj petletne zaposlitve kot tudi višina odpravnine sta v panožni kolektivni pogodbi (če le-ta sploh obstaja) za delavca lahko urejena ugodneje oz. milejše, kar pomeni, da za priznanje odpravnine zadostuje že tudi krajša zaposlitev, pa tudi višina odpravnine je lahko višja kot v zakonu. Na višino takšne odpravnine 20 let delovne dobe pri delodajalcu, od katerega bi odšel v pokoj, nima dodatnega vpliva.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
UVELJAVITEV PREDČASNE POKOJNINE Z DOKUPOM ŠTUDIJA
Bralec M. T. iz Ljubljane bi se želel čim prej upokojiti, saj dela v zelo stresnem delovnem okolju. Letos bo dopolnil 61 let in ima nekaj več kot 38 let pokojninske dobe iz naslova delovnega razmerja. Ker je zaključil šolanje na višji šoli, ga zanima, ali bi ta čas lahko dokupil in se predčasno upokojil ter za koliko bi bila pokojnina zmanjšana.
Veljavni zakon za čas študija ni predvidel možnosti dokupa, zato je zakonodajalec zaradi lažjega prehoda v strožje pogoje upokojevanja v prehodni določbi zakona do konca leta 2015 zavarovancem omogočil dokup tega obdobja, ki je finančno ugodnejši od drugega dokupa let. Zavarovanec lahko v treh letih po uveljavitvi tega zakona uveljavi pravico do dokupa dveh let za čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, če v tem času ni bil vključen v obvezno zavarovanje, pod pogojem, da ima ob vložitvi zahtevka dopolnjenih najmanj 38 let...
Dohodki pokojninske blagajne rastejo
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je, kot je na oktobrski seji ugotovil svet Zpiza, v letošnjem prvem polletju posloval uspešno. Dohodki so bili celo nekoliko višji od odhodkov. Po oceni naj bi poslovno leto 2015 zaključil z uravnoteženimi odhodki in dohodki v višini okrog 4 milijarde 996 milijonov evrov, to je za 0,2 odstotka manj, kot je bilo predvideno s finančnim načrtom. Spodbudno je, da se veča najpomembnejši vir pokojninske blagajne, prispevek zavarovancev in delodajalcev.
-
Na oktobrski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije obravnaval tudi poročilo o lanskem poslovanju Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je v letu 2014 ustvaril dohodke v višini okrog 7 milijonov evrov, čistega dobička pa za okrog 782 tisoč evrov.
Nepremičninski sklad gospodari z več nepremičninami, največ ima namenskih najemnih stanovanj, in sicer 2.838, 211 oskrbovanih stanovanj in 43 poslovnih društvenih prostorov. Stanovanjski sklad je razpršen po vsej Sloveniji in ima v lasti 604 objekte, vendar regijska pokritost ni povsod zadovoljiva. Lani so izvedli vzdrževalna dela v 56 krajih na 145 objektih in v 1092 stanovanjih ter za to porabili dober milijon evrov predvsem za obnovo fasad, za dela na elektroinštalacijah in centralnem ogrevanju objektov ter za stavbno pohištvo.
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Alenka Ogrin
PRILAGODITEV STANOVANJA
Upokojen in še zelo dejaven gospod, ki živi sam v najemnem stanovanju, je iskal informacije v zvezi s prilagoditvami za varno bivanje. Ker smo ravno načrtovali vzorčno prilagoditev stanovanja starejše osebe za potrebe brošure »Majhni posegi za velike učinke«, smo ga povabili k sodelovanju in to prilagoditev izvedli v njegovem stanovanju.
Najprej je stanovalca obiskal naš arhitekt, skupaj sta si podrobno ogledala stanovanje, razporeditev pohištva in opreme ter lego stanovanja in umeščenost v širšo okolico. Arhitekt je hotel izvedeti čim več o navadah stanovalca, koliko časa preživi doma, kaj počne, s čim se ukvarja, v katerih prostorih se največ zadržuje, katere poti v stanovanju so najpogostejše. Na podlagi zbranih informacij je skupaj s sodelavci svetovalnice pripravil predlog prilagoditve stanovanja; na seznamu je bilo več manjših posegov – od namestitev ročajev in kopalne deske v kopalnici do poličke za odlaganje pri vratih in preklopnega sedeža v predsobi. Seznam smo predstavili stanovalcu in se z njim uskladili glede podrobnosti. Pridobili smo tudi sponzorja, ki je bil pripravljen svetovati pri pripomočkih za prilagoditev in jih tudi prispevati.
Ženske prejemajo nižje pokojnine kot moški
Ne le sedanja zakonska ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč so tudi prejšnje ureditve zagotavljale tako imenovano pozitivno diskriminacijo žensk pri odmeri starostne, predčasne in invalidske pokojnine. Kaže se v ugodnejših lestvicah za odmero teh pokojnin, kot veljajo za moške. To zagotavlja in je zagotavljalo ženskam višje pokojnine, če so bile odmerjene za enako dolgo pokojninsko dobo od enakih pokojninskih osnov kot moškim. Kljub takim sistemskim prednostim, ki niso zanemarljive, pa se te ne kažejo tudi v statističnih podatkih o ravni povprečnih pokojnin, izplačanih glede na spol prejemnikov pokojnin. Ženske prejemajo v povprečju nižje pokojnine kot moški.