Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
DO UPOKOJITVE PROSTOVOLJNO
V bralčevem podjetju imajo delavca, ki pri njih dela 12 let in izpolnjuje pogoje za upokojitev, vendar želi še naprej delati. Zanima ga, ali lahko zahtevajo, da se upokoji, ali mu morajo dati odpoved pogodbe zaradi poslovnih razlogov, ker zanj nimajo več dela. Koliko dopusta in regresa mu pripada in kako je z odpravnino?
Stara delovnopravna zakonodaja (do konca leta 2002) je omogočala delodajalcu, da je delavcu po izpolnitvi pogojev za upokojitev izdal sklep o prenehanju delovnega razmerja. Novi zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) tega ne omogoča več. Po drugi strani pa taisti zakon omogoča delodajalcu, da takemu delavcu, ki ima izpolnjene vse pogoje za upokojitev, poda popolnoma zakonito odpoved zaradi poslovnih razlogov. Pri tem pa se mora ravnati po vseh siceršnjih načelih, ki veljajo za tovrstni postopek (odpovedni rok, odpravnina). Delavec se ne more sklicevati, da je zaradi svoje starosti varovan pred tovrstno odpovedjo, saj ima socialno varnost zagotovljeno z upokojitvijo.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDOVANJE PRANEČAKOV
Bralec je zadnjih deset let živel s partnerico, ki je pred kratkim umrla. Otrok nista imela, tudi partnerica jih ni imela od prej. Bila je edinka, tako da ima le nekaj mrzlih nečakov, ki si zelo prizadevajo, da bi dedovali po njej. Bralca pa moti, da se pred smrtjo zanjo niso zmenili in je zanjo sam skrbel, čeprav je bila zadnji dve leti dokaj dementna in v domu.
Mrzli nečaki ali pranečaki so le izjemoma dediči, in sicer če umrli nima svojih potomcev niti staršev ali bratov ali sester ali nečakov in tudi zakonca ali partnerja ne. Pranečaki namreč postanejo dediči tedaj, ko bi glede na sorodstvena razmerja dedovali stari starši zapustnika, ker pa teh ni, namesto njih dedujejo njihovi otroci oziroma otroci otrok. V slovenščini pravega izraza za tako oddaljeno sorodstvo niti nimamo, zato sem napisal, da gre za pranečake, se pravi vnuke in pravnuke starih staršev. Tako oddaljeno sorodstvo deduje, če ni drugih bližnjih sorodnikov, se pravi, če nima zapustnik niti svojih potomcev niti staršev, bratov, sester, pravih nečakov ali zakonca.
Zanimalo jih je poslovanje Kapitalske družbe
Poročilo o poslovanju Kapitalske družbe (KAD) je bila osrednja točka obravnave junijske seje sveta ZPIZ. Toda letnega poročila o poslovanju družbe v letu 2015 svet še ni obravnaval, ker ga še ni sprejela njihova skupščina. V predloženem poročilu je bil poudarek na pregledu revidiranega letnega poročila za lansko leto. Za bralce bodo zanimivi predvsem podatki, iz katerih je razvidno, s kolikšnim premoženjem ta družba še razpolaga. Obstaja namreč zakonska obveznost tega sklada, da zagotavlja tudi določena sredstva pokojninski blagajni.
Največje potrebe po stanovanjih v Ljubljani
Svet ZPIZ se je na zadnji seji 16. junija seznanil tudi z letnim poročilom o poslovanju Nepremičninskega sklada za leto 2015. Sklad je v preteklem letu posloval uspešno in dosegel dohodke v višini okrog 6,5 milijona evrov, odhodke pa v višini okrog 6,2 milijona evrov ter ustvaril čisti dobiček v višini skoraj 280.000 evrov. To je v danih družbenoekonomskih razmerah lep dosežek. Stanovanja ima sicer po vsej Sloveniji, vendar so neenakomerno razpršena in tudi potrebe so večje od možnosti.
Ko presojamo poslovanje tega sklada, ki je sprva deloval pri ZPIZ-u, kasneje pa se je osamosvojil in posluje kot podjetje, moramo upoštevati, da je stanovanjski fond razpršen po vsej Sloveniji neenakomerno in so potrebe večje, kot so njegove možnosti. To še zlasti velja za Ljubljano in njeno okolico, kar kažejo tudi podatki z zadnjega razpisa. Sklad je konec leta 2015 razpolagal z 2.826 namenskimi najemnimi stanovanji, 241 oskrbovanimi stanovanji in 44 poslovno-društvenimi prostori.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
PRISLUHNITI
Zelo pomemben del terapevtskega procesa je poslušanje. Sogovorniki pravijo, da zanje takrat, ko jih predano poslušam, obstane čas. Počutijo se razumljene, poživljene, povezane. Nekateri prvič doživijo izkušnjo, da jih drugi preprosto sprejema, ne da bi delil nasvete, presojal ali vrednotil, kaj rečejo. Lahko so takšni, kot so. In to je zdravilno.
Vzemite si tudi vi čas za dobro poslušanje. Prva od stvari, na katero bodite pozorni, je, da morate ozavestiti svoje domneve in jih opustiti. Domnevamo takrat, ko smo prepričani, da že vnaprej vemo, kaj nam bo sogovornik povedal. Posledica tega je, da nehamo poslušati, da bi ga razumeli, in začnemo v sebi razpravljati z njegovimi predvidenimi besedami. Drugi kazalnik je, da se čustveno odzivamo na sogovornikove besede. Utišajte svoje domneve in dajte drugemu čas, da vam do konca pojasni svoje razmišljanje. Ali ste opazili, kako pogosto vas sogovorniki prekinejo, polagajo besede v vaša usta? Vam je ob tem prijetno?
-
Anton Donko je odstopil
Predsednik Zdusa Anton Donko je obvestil zbor članov Zveze društev upokojencev Slovenije, da zaradi zdravstvenih razlogov nepreklicno odstopa z mesta predsednika. Kot je zapisal v odstopni izjavi, se je po dokončni rehabilitaciji in skladno z zdravstvenim stanjem pripravljen vključiti v delo zveze pri manj zahtevnih nalogah.
Zbor članov Zdusa je odstopno izjavo sprejel in se Donku zahvalil za opravljeno delo. Volitve novega predsednika bodo predvidoma sredi decembra, o začetku volilnih postopkov bo članstvo pravočasno obveščeno v internem časopisu ZDUS plus in na spletni strani www.zdus-zveza.si.
POISKALI SMO ODGOVOR: Zdravstveno zavarovanje na počitnicah
Bralka, ki z vnukom avgusta odhaja na počitnice na enega od hrvaških otokov, sprašuje, ali tudi na Hrvaškem velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja. Do zdaj je namreč počitnikovala le ob Rdečem morju in si je morala vedno urediti komercialno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini.
Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja (modra) velja v državah članicah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (Islandija, Liechtenstein in Norveška) ter v Švici pa tudi v državah, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene meddržavne sporazume o socialnem zavarovanju: v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Srbiji in Avstraliji (skupaj s potnim listom).
Upokojenci si želijo le dostojanstva in ekonomske neodvisnosti
Dodatek ZDUS
Zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva nam grozi, da sistema zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ne bosta več vzdržna. Država že zdaj za pokojnine na leto nameni okrog milijardo evrov, povečujejo se tudi izdatki za zdravstvo, vse več upokojencev pa živi pod pragom revščine, zato je Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) konec junija na pogovor za isto mizo povabila predstavnike delodajalcev, vlade in resornih ministrstev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Slišati je bilo kar nekaj predlogov in tudi, da se moramo problemov lotiti takoj in brez odlašanja.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ZAMENJAVA OSEBNEGA ZDRAVNIKA
Bralki je bila pred kratkim dodeljena nova osebna zdravnica, ker se je prejšnja upokojila. Z njo je bila zelo zadovoljna, česar pa ne more reči za novo. Gospa se ji ne oglaša na telefon, pogosto je odsotna in ji tudi noče predpisati zdravil, ki jih je pri prejšnji zdravnici brez težav dobila. Razmišlja, da bi jo zamenjala, vendar je slišala, da lahko to stori šele po enem letu. Prosi za opis postopka zamenjave.
Res je, da je uveljavljeno splošno pravilo, v skladu s katerim lahko osebno zdravnico/zdravnika načelno zamenjate šele po enem letu. Vendar pa obstajajo tudi možnosti, v skladu s katerimi lahko to storite že pred tem, če za to obstajajo določeni razlogi. Tako bi lahko, recimo, osebno zdravnico zamenjali, če bi bila ta več kot tri mesece neprekinjeno odsotna zaradi bolezni, porodniškega dopusta, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov ali če bi odšla na delo v drug kraj (razlog nedosegljivosti). Glede na to, da pravite, da je zdravnica pogosto odsotna, nedosegljiva, preverite, ali je ta odsotnost dolgotrajna.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ODMERA POKOJNINE GLEDE NA DATUM UVELJAVITVE
Bralka A. K. navaja, da je 31. 8. 2015 uveljavila izplačilo 20-odstotnega dela starostne pokojnine z dopolnitvijo 39 let pokojninske dobe brez dokupa, pogoj starosti pa je imela izpolnjen že prej. Razmišlja, ali bi bilo boljše uveljaviti starostno pokojnino decembra 2016 zaradi ugodnejših odmernih odstotkov ali 1. 3. 2017, in bi se ji upoštevali še trije dodatni meseci za ugodnejše vrednotenje.
Višina starostne pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove ter dopolnjene pokojninske dobe, ki se odraža v višini odmernega odstotka. Za 15 let zavarovalne dobe je pokojnina odmerjena od pokojninske osnove v višini 26 odstotkov za moškega in 29 odstotkov za žensko, tako da se za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe prišteje 1,25 odstotka oziroma za šest mesecev 0,65 odstotka. V prehodnem obdobju vse do leta 2022 je zakon za zavarovanke določil drugačno vrednotenje pokojninske dobe glede na uveljavitev pravice do pokojnine (od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2016 – 1,41 odstotka oziroma za šest mesecev 0,71 odstotka; od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2019 – 1,38 odstotka oziroma za šest mesecev 0,69 odstotka; od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2022 – 1,3 odstotka oziroma za šest mesecev 0,65 odstotka).
