Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
STAREJŠI DELAVEC IN DISCIPLINSKI POSTOPEK
Bralec pravi, da so razmere v njihovem podjetju vse slabše. Nekaj sodelavcev so že odpustili, nekateri so na čakanju, plače občasno zamujajo, pa še vse nižje so. Še bolj pa je bil razočaran, ko mu je nadrejeni zagrozil, da ga bo dal v disciplinski postopek zaradi po njegovem nebistvenih kršitev – npr. zaradi nekajminutnega jutranjega zamujanja na delo in z malice, odmora za cigareto. Zanima ga, kakšne sankcije ga lahko doletijo v morebitnem disciplinskem postopku oz. ali je tak postopek sploh mogoč, saj je starejši delavec, star 57 let.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
PRIŠTETA DOBA NA PODLAGI OSEBNIH OKOLIŠČIN
Bralka A. P. z Dolenjskega navaja, da je bila njena hčerka kmalu po rojstvu operirana zaradi rakastega tumorja. Bolezen ji ni pustila nobenih trajnih posledic, uspešno je zaključila študij in je tudi zaposlena. Zanima jo, ali bo imela kakšne ugodnosti pri uveljavljanju pokojnine glede na prestano bolezen.
Po zakonu, veljavnim od 1. 1. 2013, se določenim kategorijam zavarovancev zaradi osebnih okoliščin k zavarovalni dobi, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja (za eno leto dela znaša prišteta doba 3 mesece). Krog zavarovancev iz prejšnjega zakona – zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 odstotkov, vojaški invalidi od I. do VII. skupine, civilni vojni invalidi od I. do VI.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
ŠTEVILNI SOLASTNIKI
Bralka je skupaj s sestro podedovala nepremičnine, ki so bile vrnjene v denacionalizacijskem postopku. Lastnikov nepremičnin je zaradi dedovanja zelo veliko, tako da ima bralka komaj 1/40 deleža. Bralko zanima, kaj sploh lahko stori kot lastnica.
Solastniški delež, ki ga ima bralka, navadno ne pomeni kaj dosti, saj je le redkokatera nepremičnina tako velika, da bi imela v naravi lahko korist od tako majhnega deleža. Če ima namreč hiša 200 m2, je bralka ob 1/40 deleža upravičena uporabljati le 5 m2, takšna površina navadno ne pomeni niti ene sobe, saj moramo kot uporabo računati tudi del na skupnih prostorih (veže, hodniki, stopnišča), tako da v takšnem primeru lastninska pravica prinese bistveno več bremen kot pa koristi.
-
Zdus za odpis dolgov najranljivejšim
Poslanska skupina Združene levice je pripravila osnutek zakona o enkratnem odpisu dolga najranljivejšemu delu prebivalstva, javni mediji pa poročajo, da naj bi podoben zakon pripravljalo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
O predlogu Združene levice za premagovanje revščine z uvedbo delnega ali popolnega odpisa dolgov so že razpravljali člani državnozborskih odborov za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter odbora za finance v začetku februarja tega leta, a so ga zavrnili. Člani odborov so predlog za reševanje revščine zavrnili, ker ni bil dovolj konkreten, oporekali so mu tudi predstavniki ministrstev za finance in za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
PREVARA
Na svetovanje sta prišla zakonca, da bi jima pomagala razumeti, kaj se jima je zgodilo in kako naprej. Mož je namreč ženo po štiriintridesetih letih zakona prevaral. Partnerka je za to izvedela naključno. Ko ga je postavila pred dejstvo, je skok čez plot zanikal, kar jo je še bolj prizadelo. Zdaj mu ne verjame nič več, izgubil je njeno zaupanje. Del odgovornosti žena prevzema nase, saj je v zadnjih letih negovala hudo bolnega tasta, hčerka pa je imela kup težav. Posvečala se je bližnjim, sama pa pozabila nase, saj priznava, da je bila preutrujena še za gojenje partnerskega odnosa in se je možu izmikala, da je imela mir.
-
OBMOČNE ENOTE ZPIZ:
Glavna značilnost OE Ljubljana kot Zpizove največje območne enote je predvsem velikost urbane regije z glavnim mestom. To močno vpliva na obseg in vsebino dela, ki ga njeni delavci opravljajo, je opozoril njen direktor Bojan Rangus in dodal, da se je z lansko reorganizacijo zavoda število njihovih organizacijskih enot in zaposlenih nekoliko zmanjšalo, tako da je zdaj lažje organizirati in nadzirati delovni proces.
»Na območju, ki ga pokriva naša območna enota, je locirana večina sedežev državnih in javnih institucij, ki zaposlujejo veliko število zavarovancev. Tako je npr. na ministrstvu za obrambo in ministrstvu za notranje zadeve zaposlenih po približno 9000 ljudi, Zavod RS za zaposlovanje ima okrog 60.000 zavarovancev, UKC Ljubljana ravno tako približno 9000 zaposlenih. Veliki gospodarski sistemi, kot je Mercator, imajo približno 12.000 delavcev, Telekom več kot 3000 ipd.
Na vprašanja za izboljšanje bivanja starejših odgovarja Pavel Koltaj
NAJEMNO NAMENSKO STANOVANJE
Pred časom nas je obiskala starejša gospa, ki se je nepričakovano znašla v neprijetnem položaju. V kratkem času je bila prisiljena zapustiti in prodati svoje stanovanje, v katerem je več kot desetletje živela s sinovo družino. Gospa ni vedela, kako naj se loti reševanja situacije in ali naj išče rešitev le zase ali za vse skupaj.
Pri pogovoru smo ugotovili, da je najboljše, če gospa poskuša prvenstveno rešiti svoje stanovanjsko vprašanje. Tako bo lažje poiskala sebi primerno rešitev, posredno pa bo tudi sinu omogočila samostojno reševanje stanovanjskega vprašanja njegove družine.
Nujna ustanovitev demografskega rezervnega sklada
Na zadnji seji sveta zavoda 23. aprila je bila ključna tema obravnave demografski rezervni sklad. Osnova za razpravo je bilo gradivo, ki ga je pripravila Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (KAD), v sodelovanju z ekonomskimi strokovnjaki. Za lažje razumevanje, da je bila ta tema uvrščena na dnevni red, je treba opozoriti, da je svet zavoda odgovoren za dobro upravljanje in izvajanje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tako tudi za njegovo financiranje. O demografskem rezervnem skladu je bilo veliko govora že ob pripravi zadnje pokojninske reforme in sprejetju ZPIZ-2. Prav ta zakon je jasno določil, da bo treba s posebnim zakonom oblikovati demografski rezervni sklad.
Letni dodatek bo izplačan julija
Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) mora zavod izplačati letni dodatek praviloma skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec maj. S soglasjem ministra, pristojnega za finance, ga lahko izplača tudi v več obrokih ali kasneje. Ne glede na povzete določbe sistemskega zakona pa bo v letu 2015 letni dodatek v skladu s 67. a-členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 izplačan z redno pokojnino za mesec julij.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PRAVICA DO VOZIČKA
Mojemu možu se je zdravstveno stanje tako poslabšalo, da ne more več hoditi (zdaj ima že skoraj povsem ohromele noge). Zanima me, ali ima pravico na račun ZZZS pridobiti voziček oz. ali ima morda pravico pridobiti celo električni voziček.
Prvi pogoj za brezplačno pridobitev vozička je, da je oseba nezmožna hoditi oziroma je njena hoja tako nefunkcionalna, da zmore ob pomoči druge osebe ali ob uporabi pripomočkov prehoditi v bivalnem prostoru manj kot deset metrov. Poleg tega mora biti izpolnjen pogoj, da lahko taka oseba samostojno uporablja voziček na javnem mestu.