Pogosto se zgodi, da starejši družinski član nepričakovano obleži zaradi posledic kapi, po zlomu kolka ali se mu močno poslabša kronična bolezen. Svojci se tako rekoč čez noč znajdejo v stiski, kdo in kako ga bo negoval. Kljub naklonjenosti do bolnika in pripravljenosti pomagati je vsakdanja nega zelo zahtevna. Fizični napor zlasti pri negi nepomičnega bolnika ni zanemarljiv. Zelo pomembno je, da znate bolnika pravilno obračati in mu pomagati pri sedanju ali vstajanju oziroma ga premeščati iz postelje na voziček, ga pravilno hraniti in umivati, da ne bodo vsakdanja opravila naporna za oba, da mu ne bi povzročili bolečin ali ga celo poškodovali, obenem pa ne bi prizadeli njegovega dostojanstva.

Kdo ve, koliko debat je že bilo v zadnjih letih na račun holesterola. Po nekaterih razlagah je eden najpomembnejših krivcev za večino bolezni sodobnega časa, zlasti za srčno-žilne in sladkorno bolezen. Spet drugi trdijo, da sploh ni tako nevaren … Resnica je – kot še marsikje – verjetno nekje vmes. Nekaj več previdnosti pa zagotovo ne škodi, če je vrednost holesterola več kot 5 mmol/l.

Dejstvo je, da naše telo potrebuje holesterol za normalno delovanje. Je nekakšna voskasta snov, ki sestavlja celične stene. Pravzaprav je zelo pomembna sestavina, saj jo organizem potrebuje za tvorbo ženskih in moških spolnih hormonov, vitamina D in hormonov nadledvične žleze. Poleg tega brez holesterola ne moremo proizvajati žolča, ki je nujen za prebavo maščob v hrani in vsrkavanje vitaminov D, E, A in K iz hrane. Tvori se v jetrih, približno tretjino dnevnih potreb dobimo tudi s hrano živalskega izvora. V krvi in vodi je slabo topen, zato ga po celicah prenašajo beljakovine, imenovane lipoproteini. In ravno razporeditev med temi prenašalci oziroma med dvema najpomembnejšima vpliva na razvoj srčno-žilnih bolezni.

Z iznajdbo testenin se nam je odprl svet brezmejnih gastronomskih možnosti. To niso le rezanci v goveji »žup'ci« in »makaronflajš« za enostaven obrok, ampak tudi številne polnjene testenine in večji kosi rezančnega testa, ki jih zlagamo drug na drugega skoraj v nebotičnik, med posamezna nadstropja pa vstavimo omako.

Zloženko so že davno poimenovali lasagne (po posodi, v kateri so pripravljali jed), ki jo pri nas poslovenjeno izgovorimo kar lazanja. Najbolj klasična je lazanja z omako iz mletega mesa in paradižnika, brez težav pa jo lahko naredite tudi z drugačnim nadevom, na primer s špinačnim nadevom s skuto ali ribjim za ljubitelje vsega morskega.

Maslo gi je najbolj čista in najlažje prebavljiva maščoba in popoln vir energije. Da bi šlo vse kot po maslu je bil tudi naslov predavanja, ki ga je imel Dušan Badovinac Zupanjič na začetku aprila v Cankarjevem domu. Govoril je o vodi, zvoku in hrani oziroma o zdravju in ekologiji.

»Če imamo pri sebi živo vodo, sol in gi, bi lahko preživeli tudi v puščavi,« pravi Dušan, ki že leta kuha maslo, imenovano gi, ghee, ghi ... Doda, da marsikdo ne pozna razlike med rahlim čajnim maslom, ki je zelo mazljivo, surovim maslom, ki ga poznamo kot »puter«, in pravim maslom. To je destilat mleka in hkrati čista energija. »Kdor pozna gi, ve, zakaj je krava v Indiji sveta žival. Označuje jo njen življenjski prostor: zlato sonce, svež veter, bistra voda, bogata zemlja, bujna živa trava, različne zeli in rože ter svoboda in mir. Iz njenega mleka se naredi smetana, iz smetane »puter« oz. surovo maslo, ki se kuhano imenuje tudi gi. Bogat je zlasti z maščobnimi kislinami, ki delujejo antioksidantno, lipidi, ki varujejo kožo pred izgubo vlage, in vitaminoma A in E, ki sta tudi antioksidanta. Gi je lahko prebavljiv in se kar zlije s človekom.«

V delovni vnemi ljudje vse prevečkrat pozabljajo na vmesne počitke. Ti so lahko tudi prava rekreacija in regeneracija obenem, če so izvedeni premišljeno. Ste med tistimi, ki delo opravljate nizko pri tleh? Izbrane vaje so ravno prave za vas. Po njih se boste bolje počutili in imeli še več elana.     

Vaj se lahko lotite tudi sede na stolu s tršim sedalom. Le odlično trenirani se jih lahko lotijo tudi stoje, a brez pretiravanja. Omeniti velja tudi priporočilo o topli podlagi. Toplota je eden ključnih dejavnikov, ki omogoči ustrezen učinek vaje na telo. Toplota prek zadnjice in nog prehaja v notranje organe, kar je še posebej izraženo pri stanju mehurja in ledvic, pri ženskah tudi pri jajčnikih. Opažam pa, da imajo ljudje pri delu in rekreaciji preveč razgaljen trebuh, križ in spodnji del telesa.  

»Post je odlična pot za učinkovito pomlajevanje organizma in odstranjevanje škodljivih odpadnih snovi, ki so med temeljnimi vzroki za zdravstvene težave,« začne najin pogovor Marjan Videnšek, avtor knjige Post in zdravje in odlični motivator, ki je prvi pri nas začel izvajati organizirane programe postenja, in sicer v Zavodu Preporod. Pravi, da v zadnjem času post dobiva veljavo tudi z znanstvenimi potrditvami: »Celo z Nobelovo nagrado, ki jo je leta 2016 prejel japonski znanstvenik Yoshinori Ohsumi za odkritje mehanizma avtofagije.«