Hoja je varna, preprosta, zastonj, primerna za vse generacije in koristi celotnemu telesu, zlasti, ko je nekoliko hitrejša. Od trenutka, ko se naučite hoditi, pa do konca življenja je hoja znamenje neodvisnosti in energije. Če ostanete telesno aktivni še na stara leta, si podaljšate življenje in ohranite kakovost in radost v njem. Potrebujemo najmanj 30 minut hoje na dan, če ne gre drugače, hodite trikrat po 10 minut in zagotovili si boste enako korist za zdravje.

Ne bom načenjala vprašanja - meso da ali ne, ki tako močno razburja zlasti nasprotnike vsega, kar je živalskega izvora. Članek bo torej namenjen le tistim, ki imajo radi meso kot vir beljakovin, vitaminov in rudnin. Vprašanje pa je - katero meso izbrati? Moj odgovor - predvsem kakovostno! Številne raziskave v svetu in tudi tiste, ki so jih opravili na naši biotehniški fakulteti, namreč kažejo, da je v živalskih produktih, denimo v mleku in mlečnih izdelkih ali v jajcih ter v mesu živali, ki so se pasle, vsebnost koristnih snovi količinsko...

Mošnjički s šunko
Za 25 mošnjičkov vzamemo zavitek odtajanega listnatega testa, ki ga razvaljamo in razrežemo na kvadrate, velikosti 7 x 7 centimetrov. Posebej pripravimo nadev, in sicer drobno narežemo 100 g šunke, 100 g mocarele, dva večja stroka česna in 10 izkoščičenih oljk ter vse pomešamo. Na vsak kvadrat položimo po žličko nadeva in testo zvijemo v mošnjiček ali zvitek. Za slednjega nadev prepognemo s testom in nato zavijemo še enkrat. Robova stisnemo ob mizo s prsti.
Zvitke/ mošnjičke preložimo na pekač in jih spečemo v pečici pri 220 stopinjah, dokler ne porjavijo. Na dno pečice položimo na toploto odporno skledo z vodo, da se bo med peko ustvarjala para, ki listnato testo rahlja. Najboljši so topli.

Jetra so nekoliko zapostavljen organ. Srce slišimo in ga čutimo, na ledvice se spomnimo vsakič, ko neuspešno iščemo stranišče in ko upamo, da bolečino povzroča išias in ne ledvični kamni; s pljuči dihamo in na stopnicah ostajamo brez sape. Izumili smo oznake za varovalna živila za srce, ne kadimo, da ne bi zakadili pljuč, pijemo dovolj tekočine, da ledvicam ni treba varčevati z vodo. Jetra pa delajo tiho in neopazno. Nanje se spomnimo samo takrat, ko koga zares ne prenesemo, dokler pa z njimi ni kaj narobe, se niti pri nazdravljanju ne...

Sladkorni bolniki, bolniki s povišanim krvnim tlakom, z boleznimi srca in ožilja, starejši od 50 let, kadilci in tisti s prekomerno telesno težo so v večji nevarnosti, da zbolijo za kronično ledvično boleznijo. Zato je smiselno, da pri svojem osebnem zdravniku pogosteje opravijo test vrednosti  beljakovin v seču. Testiranje je pomembno predvsem zato, ker ledvice pešajo počasi, brez značilnih znakov in brez bolečin. Bodite pozorni na spremembe, ki kažejo na to, da je morda z ledvicami kaj narobe, denimo na previsok krvni tlak ali na pogostost...

Moški marsikatero težavo z odvajanjem urina pripisujejo staranju in zato odlašajo z obiskom pri zdravniku, čeprav se lahko iz začetnih težav razvije hujše obolenje. Pogostejše uriniranje, slabši curek urina, neznačilna bolečina v spodnjem delu trebuha ter boleč izliv semena so znaki vnetja prostate (prostatitis), ki je značilno za mlajše moške. Pri starejših od 50 let se pogosteje pojavljajo težave, kot so prekinjajoč, šibek curek urina, pogosto nočno uriniranje, kapljanje urina po opravljeni potrebi, nenadno tiščanje na vodo, čemur pa...