Med letaki prodajalcev zelenjave in organizatorjev dogodkov se je na lokalni oglasni deski znašlo tudi sporočilo bolj osebne narave: Samski moški, star 54 let, urejen, preskrbljen, /…/ želi za prijateljstvo in kasneje za resno zvezo spoznati samsko žensko ali mamico, staro od 40 do 60 let.«

Avtor oglasa je Boris, zavarovalniški agent. Ima dvanajstletnega sina, ki živi pri njegovi nekdanji partnerki, sam pa ob vikendih skrbi zanj. Meni, da je še premlad, da ne bi spet užival v življenju v dvoje: »Želim si spoznati žensko, s katero bi se razumela in se imela resnično rada. Mislim, da nas je veliko duš, ki iščemo drugo polovico.«

Vsak si je po svoje prizadeval, da bi neznosno vroče poletje čim laže preživel. Pomagali smo si na različne načine in bili hvaležni medijem za zdravstvene nasvete. Tako smo malce laže prenašali »tropsko« vročino. Vsak letni čas ima poseben vpliv na duševnost človeka in na njegovo odzivnost. O tem govorijo številne medicinske in psihološke raziskave. Nekateri ljudje so bolj, drugi spet manj sposobni usmerjati življenje v krepitev svojih telesnih, duševnih in socialnih moči. Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na človeka.

Vaje za moč so se pri vadbi, namenjeni preprečevanju padcev starejših ljudi, pokazale za posebej učinkovite. Vadili naj bi dvakrat na teden z intenzivnostjo od zmerne (5-6) do intenzivne (7-8) na lestvici od 0 do 10.

Med vajami dihamo sproščeno in ne zadržujemo diha. Obremenitev povečamo šele takrat, ko imamo dovolj moči za10 do 12 zaporednih in lepo povezanih ponovitev. Vsako vajo naredimo v dveh zaporednih sklopih, obsega pa naj 8 do 12 ponovitev, če smo telesno slabše pripravljeni, pa manjkrat. Med sklopi se spočijemo.
Najpomembnejša vaja pa je hoja. Pomembno je, da hodimo po celotnih stopalih - od pete do prstov, vsak dan in kolikor dolgo zmoremo.

Tokratno pisanje in slika sta namenjena predvsem spodbudi za nadaljevanje načrtnega in rednega gibanja, saj z njim ohranjamo osnovne telesne in duševne funkcije na optimalni ravni. Vse to je tudi vodilo petdnevnega programa v zdravilišču v Banji Vručici (več o njem preberite v reportaži v majski Vzajemnosti.), kjer bom vodila vaje. Vsakdo, ki bo voljan vaditi z menoj, se bo lahko naučil pravilnega dihanja v različnih telesnih položajih, ki jih tudi sicer uporabljamo v vsakdanjem življenju.

Predelava presežkov vrtnin v kompote, marmelade, sokove ali številne kislo – slane shranke, je hvalevredno početje. Vendar le tedaj, če je delo opravljeno strokovno in z veseljem. Tokrat se bomo posvetili vlaganju, prihodnjič pa zamrzovanju in sušenju.
Za vse postopke predelave pridelkov je odločilnega pomena, da onemogočimo rast in razmnoževanje mikroorganizmov. V živilski stroki uporabljamo tehnologijo ovir, kar pomeni, da izberemo več dejavnikov, ki ovirajo življenje mikroorganizmov, to pa so toplota ali mraz, nižanje vsebnosti vode, dodatek soli, sladkorja, kisa, maščobe, alkohola, dima. Če pri delu nismo bili preveč skrbni, kar zadeva čistočo (uporabljali smo umazane kuhinjske krpe, roke brisali v umazan predpasnik namesto v čiste papirnate brisače, morda z njim obrisali celo rob kozarca pred zapiranjem, pomešali z žlico, ki smo jo malo prej polizali, itd.), shranek ne bo trajen, še manj zdrav.

V uravnoteženi prehrani ne smejo manjkati tudi ovčje mleko in sir.
Pomembno pa je, da se ovce pasejo, saj jedo nizke rastline, v katerih je razmeroma veliko dušika, kar je prvi pogoj za bogato beljakovinsko sestavo ovčjega mleka in mlečnih proizvodov. V primerjavi s kozjim mlekom ima ovčje mleko v povprečju za dobrih 42 odstotkov več beljakovin, v primerjavi s kravjim mlekom pa za skoraj 60 odstotkov več beljakovin. V povprečju je ovčje mleko za skoraj 60 odstotkov bolj mastno kot kozje in za več kot 65 odstotkov bolj mastno kot kravje mleko.