Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • V zmernih količinah moramo uživati tudi živalske maščobe

    Dobro počutjejunij '13

    V zmernih količinah moramo uživati tudi živalske maščobe

    Ali so svinjska mast in druge živalske maščobe škodljive? So ocvirki pregreha nad pregreho? Je maslo res tako škodljivo, da bi ga morali zamenjati z margarino? Se je maščobam res treba tako zelo izogibati, da potem režemo stran sledove maščobe z govejega in drugega mesa ali celo pršuta? Znanost je dokazala, da je uživanje živalskih maščob v zmernih količinah koristno za naše zdravje. Vprašanja, ki z odgovori največkrat razkrivajo neznanje močno zaskrbljenih, ki mečejo v isti koš vse maščobe, pa naj bodo nasičene ali nenasičene (esencialne).

  • Primerna hrana za dober spanec

    Dobro počutjejunij '13

    Primerna hrana za dober spanec

    Človek potrebuje različno veliko spanja; nekateri prisegajo, da jim zadošča le pet ur, čeprav menim, da je takih le peščica. Velja, da vsak odrasel organizem najbolj učinkovito deluje, če spanje predstavlja tretjino dneva, torej osem ur. K dobremu spancu pa pomaga ustrezna hrana.

    Organizem je sicer sposoben krajši čas ohranjati zadovoljivo stanje tudi z manj spanja, a kmalu zahteva svoje: utrujenost, brezvoljnost, pešanje moči, nezbranost, motne in skeleče oči so jasen znak, da je telo utrujeno.
    Nočni počitek je namreč namenjen predvsem regeneraciji organizma, kar pomeni, da se telo postavi v stanje bazalne presnove (opravlja le naloge, ki ohranjajo življenje), obenem na celični ravni potekajo procesi rasti pri otrocih, pri vseh drugih pa procesi obnove tkiv, imunske odpornosti in tvorbe energije za zalogo. Spanje naj bi imelo pomembno vlogo še pri učenju ter organizaciji in arhiviranju spominov.

  • Eksotično sadje kot priloga

    Dobro počutjejunij '13

    Eksotično sadje kot priloga

    Nekatere vrste pri nas manj znanega sadja domačini v tropskih krajih uporabljajo predvsem za prilogo, in to podobno kot krompir. V ta namen pogosto uporabljajo zelene jedilne banane (plantain), ki jih je mogoče kupiti tudi pri nas. Tako kot vse vrste banan tudi zelene izvirajo iz jugovzhodne Azije, dandanes pa jih gojijo v vseh dovolj toplih območjih sveta. Plodovi so po navadi večji od banan, kot jih poznamo mi, in so zelene barve. Dozorele zelene banane se ne obarvajo rumeno, temveč hitro potemnijo.

  • Recepti Junij 2013

    Dobro počutjejunij '13

    Recepti Junij 2013

    Losos na posteljici mlade špinače in krompirja
    Pečico segrejemo na 200 stopinj. Štiri večje krompirje olupimo in narežemo na majhne kocke ali na tanjše rezine. V manjši količini slane vode jih skuhamo na pol.
    Pol kilograma mlade sveže špinače čistimo in temeljito operemo, 500 g fileja lososa očistimo kože, prečno narežemo na štiri kose in jih v ponvi na vsaki strani opečemo, le toliko, da se ogrejejo.
    V pekač naložimo špinačo, jo posolimo in bogato začinimo z muškatnim oreščkom ter strtim česnom. Na špinačo razporedimo kose lososa, ki jih obdamo z na pol skuhanim krompirjem. Losos rahlo posolimo in prilijemo deciliter vina, da bo omaka okusnejša.
    Pekač pokrijemo s pokrovom, s papirjem za peko ali z aluminijevo folijo in postavimo v segreto pečico za 20 minut.

  • Od noric do pasovca

    Dobro počutjeapril '13

    Herpes zoster praviloma ni nevarna, a je skrajno nadležna bolezen, pri kateri se bolj bojimo dolgotrajnih bolečin kot bolezni same. Nastane zaradi reaktivacije spečega virusa v živčnih vozličih, z njim pa smo se okužili že v otroštvu. Učinkovito lahko ukrepamo s pravočasnim obiskom zdravnika in s primernim zdravljenjem. Slovensko ime pasovec opisuje tipičen videz bolezenskih kožnih sprememb, ki se pojavljajo v obliki pasu. Povzročitelj bolezni je virus varicella – zoster, ki povzroča tudi pogosto otroško bolezen norice (vodene koze, latinsko...

  • Krvavenje dlesni moramo vzeti resno

    Dobro počutjeapril '13

    Krvavenje dlesni moramo vzeti resno

    Vneto, pordelo in nabreklo dlesen, ki ob ščetkanju zob tudi krvavi, moramo upoštevati resno kot katerokoli drugo zdravstveno težavo. Tudi če ne boli, obiščimo zobozdravnika, ki bo ukrepal in nas tako obvaroval pred posledicami - izgubo zob. Parodontalna bolezen – vnetje mehkih in trdih tkiv ob zobu, ki ga pritrjujejo v kost - je najbolj pogosto kronično obolenje ljudi, starejših od 40 let. Ta vnetja so namreč tako pogosta, da ima po mnenju stomatologov po 75. letu starosti zdrava obzobna tkiva le še odstotek ljudi.

  • Kratke zdravstvene novičke maj 2013

    Dobro počutjeapril '13

    Dolge čakalne dobe pri parkinsonizmu Parkinsonova bolezen je po številu bolnikov za alzheimerjevo boleznijo drugo najpogostejšo nevrodegenerativno bolezensko stanje možganov. Pravočasna in ustrezna obravnava bolezni je odločilnega pomena, saj pomembno izboljša kakovost življenja bolnikov. V Sloveniji je več kot šest tisoč bolnikov z različnimi vrstami parkinsonizma, zdravnikov specialistov pa je premalo. Zato je ob svetovnem dnevu parkinsonove bolezni, 11.

    Okužene klope prežene cepljenje
    Klopni meningoencefalitis je resna, vendar pri nas še vedno podcenjena bolezen, ki pa ima lahko hude posledice za zdravje. To je obolenje osrednjega živčnega sistema, ki se najpogosteje prenaša z ugrizom okuženega klopa, pa tudi z uživanjem okuženega nepasteriziranega  mleka, predvsem kozjega, ali pa mlečnih izdelkov.
    Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo močni glavoboli, vrtoglavice, ohromelost, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresivnost ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema.
    Strokovnjaki opozarjajo, da je cepljenje edina učinkovita zaščita pred boleznijo.
    Priporočajo ga vsem osebam od enega leta starosti naprej in pred začetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek sledi prvemu v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa čez 6 do 12 mesecev. Poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na vsakih pet let, da ohranimo ustrezno raven zaščite.

  • Ohranimo miselno svežino

    Dobro počutjeapril '13

    Rada prisluhnem pogovorom med svojimi vrstniki. Pogosto so to teme o zdravju in razmišljanja o prihodnosti, tisti prijetni in neprijetni. Najpogosteje je ob tem izrečena želja: »Najbolj si želim, da bi do konca ohranil miselno razsodnost.« Tudi sodobne psihološke raziskave kažejo, da je starejše najbolj strah izgube spomina. Veliko vemo in si povsem konkretno prizadevamo ohraniti telesno zdravje, manj pozornosti pa posvečamo duševnemu zdravju. Morda je to res malce teže v zdajšnjem hitrem in stresnem času.

  • Iz svetovalnice maj 2013

    Dobro počutjeapril '13

    Kako živeti, ko se partnerja razideta? Na posvet je prišla sedeminpetdesetletna gospa, sicer naša naročnica in v solzah povedala, da jo je mož zapustil. Preselil se je v spodnje prostore skupne hiše in si našel novo partnerko, s katero preživlja konce tedna na izletih in v zdraviliščih. Žena ne ve, kaj je glavni razlog, da ji je partner obrnil hrbet, si pa očita marsikaj: da ni dovolj prijetnega videza, da ima preveč kilogramov, da ni znala v skupnem življenju tudi kdaj kaj zahtevati zase, ampak se je večinoma prilagajala in veliko delala.

  • Sede ali stoje?

    Dobro počutjeapril '13

    Sede ali stoje?

    To za nas ni več vprašanje. Velja oboje. Vsaj v tem delu letnega časa, ko želimo vsem, da bi po gibanju namesto težke sape in utrujenosti začutili blagodejnost in prijetno toploto ter ravnovesje. In seveda tudi ne globlje mišične utrujenosti s spremljajočimi bolečinami. Po vadbi se bomo vedno počutili prijetno. Vse doslej predstavljene vaje, vštevši tokratne in naslednje, so primerne predvsem za fizično aktivne. Dobro poznam pripombe, da se že z delom dovolj utrudite.

  • 1
  • …
  • 175
  • 176
  • 177
  • 178
  • 179
  • …
  • 231
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 5, maj 2025

    Št. 5, maj 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Včasih je treba biti tudi malo korajžen Predlog reforme pokojninske in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni...

    Različne možnosti zdravljenja raka prostate Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot sedemnajst tisoč moškihs to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli...

    Zdravilna moč čebulnic Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

    Starejši niso breme družbe28. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov