Ustvarjalnost v povezavi z domiselnostjo, izvirnostjo in inovativnostjo predstavlja pomemben element uspešnega življenja. Kdor hoče biti ustvarjalen, mora z odprtimi očmi opazovati svet in mu prisluhniti z odprtimi ušesi. Veliko mora razmišljati, brati, sanjariti, snovati nove zamisli, se poigravati z načrti in idejami ter pri tem uporabiti vse možnosti, ki so mu na voljo. Ustvarjalnost se razlikuje od reševanja problemov, čeprav človek potrebuje pravo mero in ustrezno kombinacijo obojega.

Kreativnost krepi samozavest Bistvena razlika med samozavestnim in plašnim, negotovim posameznikom je v njunem odzivanju na napake. Medtem ko človek, ki je prepričan vase, napako jemlje kot del vsakdanjosti, kot korak na poti k cilju in uspehu, pa bojazljivec vidi v njej le neuspeh in nepremostljivo oviro na poti k cilju in uspehu. Plašni ljudje zavoljo strahu pred neuspehom niso inovativni,  bojijo se tvegati, držijo se ustaljenih poti. Samozavestneži pa so domiselni, inovativni, izvirni in ustvarjalni, sposobni in pripravljeni zlesti iz...

Razum nas pelje v stres, čutenje pa k sreči, pravi Mariborčan Franjo Trojnar. Kar 33 let je bila strojni inženir v Tamu, ko pa je izgubil službo, se je intenzivneje posvetil sebi in duhovnosti ter začel pisati knjige za duhovno rast. Ljudi tudi na predavanjih in delavnicah predvsem spodbuja, da vzamejo življenje v svoje roke in da se družijo. Kot pravi Franjo, ki je zdaj pri sedeminšestdesetih, je dokazano, da je sreča v 50 odstotkih odvisna od prirojenih sposobnosti, v 30 odstotkih od našega dela in ustvarjanja ter v 20 do 30 odstotkih od...

Na to ob začetni navdušenosti in dokaj hitrem napredku pri gibanju pogosto pozabljamo. Napačno naučeni začetni gibi pa lahko v nadaljevanju povzročijo precej preglavic v obliki zakrčenosti in tudi bolečin. Da bi se temu izognili, se bomo posvetili pravilni drži in razgibavanju gornjega dela hrbta in vratu, ki sta tudi sicer močno obremenjena. Še prej pa preberite članek iz prejšnje številke. Odpravite se na sprehod in v miru - tudi med hojo - ponovite vse podrobnosti pravilnega dihanja.

Praviloma so živila v nakupovalni košarici odvisna od tega, ali imamo svoj zelenjavni vrt, pa tudi od naših potreb in spretnosti pri kuhanju. Pa znamo živila ustrezno shraniti, da nam bodo koristila za zdravje? In najpomembnejše vprašanje, kdaj jih zavreči? Brez vsaj malega zalog ni pametno biti in vsakdo se počuti bolje, če so polne police v kuhinji ali shrambi. To je res, nekaj zalog nas reši pred nenadnimi nevšečnostmi, pa naj bodo vremenske ujme ali nepričakovani obiski.

Kje in kako dolgo shranjujemo živila Na zalogo kupujemo samo izdelke, ki imajo skoraj neomejen rok trajanja - sterilizirana živila (denimo sadje v kompotu, zelenjava, paštete, konzervirano meso in ribe), ki nam rešijo marsikatero zadrego, drugo kupujemo po potrebi ali vsak teden. Na zalogi je modro imeti tudi malo sadja, zelenjave, kruha, mesa in rib; živila zamrznemo, zlasti če se ne moremo vedno zanesti na potujočega prodajalca rib. Konzervirana hrana.

Ljudje se premalo zavedamo, da moramo za organe skrbeti podobno kot za svoj videz. Tako kot čistimo, denimo kožo, moramo čistiti tudi vitalne organe. Bolje rečeno: pomagajmo okrepiti razstrupljevalni proces, ki je sicer nezavedni, samodejni del normalnega delovanja telesa.

Proces razstrupljanja je temeljni varovalni mehanizem v telesu; pri tem imajo odločilno vlogo jetra in ledvice. Če ta mehanizem deluje normalno, se procesov sploh ne zavedamo. Če pa se toksini v telesu kopičijo hitreje, kot jih je telo sposobno izločiti, se sčasoma okvarijo imunski sistem, živčevje, mišice in sklepi, poruši se hormonsko ravnotežje v telesu.
Jetra odločilno sodelujejo tudi pri prebavi, čeprav je njihova najpomembnejša naloga razgradnja in odstranjevanje strupenih snovi. Drugi čistilni organ so ledvice, ki kri očistijo vseh strupenih in škodljivih snovi.

Prvi pomladni mesec pomeni začetek nečesa novega. Vse, kar vzbrsti, tudi rodi. In v uredništvu smo se, tudi na vašo pobudo, odločili vnovič vzbrsteti - začeti migati čisto od začetka, spodbuditi tiste, ki bi radi začeli migati, a tega zavoljo najrazličnejših vzrokov doslej še niste storili. Hkrati z začetniki pa boste že razgibani lahko preizkusili, ali so vaši temelji dovolj dobri. Od prvega vdiha po rojstvu se večina ljudi ne zaveda več dihanja. Vsaj do tistega trenutka ne, ko lahko dihajo tekoče in brez vsakršnih težav.

Moka, sladkor in sol so tri pomembna živila, brez katerih v življenju ne moremo. To nam pove že preprosta zdrava pamet. Zapleten pogled pa nam razkrije velik pomen kakovosti teh živil. Ni vseeno, ali moki, sladkorju in soli dodamo pridevnik ''bela'' ali ''beli'' in zapišemo bela moka, beli sladkor in bela sol. Pri tem pridevnik pomeni določeno stopnjo rafiniranja teh živil, kar pa s stališča koristi za naše telo pravzaprav pomeni – osiromašenje.
Bela moka, zmleta na valje, je nekaj povsem drugega kot polnovredna moka, zmleta na mlinske kamne. Rjav nerafinirani sladkor in melasni sladkor sta po vsebnosti koristnih snovi za telo nekaj povsem drugega kot rafiniran, prečiščen beli sladkor. Enako velja za sol, o kateri bomo več govorili v prihodnji številki: bela, prečiščena se po kakovosti za zdravje ne more primerjati z grobo, naravno morsko soljo z vsemi primesmi.