Tudi v postelji krepimo mišice

Ljudje, ki so zaradi poškodbe ali bolezni prisiljeni ležati, bi morali vsak dan opravljati vaje, ki preprečujejo mišično atrofijo ali zmanjšanje mišične mase, pa tudi preležanine. Mišice se skrajšajo, če niso primerno raztegnjene ali obremenjene. Posebne vaje, ki jih opravljamo redno, pomagajo preprečiti ali zmanjšati tovrstne zaplete. Nekatere vaje lahko opravljate sami, pri drugih pa boste potrebovali pomoč. Vaje pasivne mobilizacije opravljamo s pomočjo terapevta, spodbujajo pa predvsem gibljivost v sklepih, kot so gležnji, kolena, boki...
Pomanjkanje časa in dolgočasje

Upokojenci se pogosto izgovarjamo, da imamo premalo časa. Dan nam vse prehitro mine in tako ne moremo postoriti vsega, kar smo načrtovali. Toda ali ni v tem tudi prednost? Razmislite! Tako ostajamo dejavni in si na izkušnjah lepega in manj prijetnega, kar se zgodilo v preteklosti, osmislimo dan. Ko sem se pred dnevi o tem pogovarjala z znanko, mi je dejala: »Nikoli mi ni dolgčas.« In prav v tem je smisel zadovoljstva v starosti ne glede na leta.
Dolgočasje je stresno Že Pascal je menil, da je dolgočasje za človeka eno najtežjih čustvenih stanj. Težko se je posamezniku izviti iz njega in poiskati ustrezno spodbudno nadomestilo. Psiholog John Eastwood pojasnjuje: »Dolgočasje je neizpolnjena želja po zadovoljitvi dejavnosti. Veliko vzrokov pripomore k temu, da nismo sposobni kaj primernega početi s seboj.« Ugotovil je tudi, da mnogim, ki se dolgočasijo, manjka koncentracija na želeni cilj. Ko se človek dolgočasi, mora najprej pomisliti, da je to signal, da mora nekaj spremeniti.
-
Kako zaupati ljudem Osemindvajsetletni vnuk naše naročnice je prišel na psihoterapijo, ker ima veliko težav. Je izrazito plahe narave, težko navezuje stike z ljudmi, saj vedno pričakuje, da ga bodo drugi izrabili ali mu obrnili hrbet prav tedaj, ko bo že začel verjeti, da ima ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupa in se ob njem počutil varnega. Opisuje, da je v službi kot duh: ko pride, pozdravi, potem pa ves delovni čas opravlja svoje delo in z nikomer ne govori. Nima prijateljev in ne partnerke, si pa zelo želi, da bi nekega dne imel družino.
Jabolka so zdrav ''modni trend''

Jabolka so zdrava presna, pa tudi kuhana, pečena in vložena, zato so bila vedno dobrodošla v kulinariki in ljudskem zdravilstvu. Uporabljali so jih za zdravljenje različnih bolezni, za čiščenje sluzi v prsih, odpravo slabokrvnosti, kot oblogo za krčne žile ter za okrevanje po boleznih. Za dober in miren spanec so priporočali kuhana jabolka, pečena so polagali na boleče uho in na rane. Pridelava jabolk v Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila, kar priča o tem, da se zavedamo njihove zdravilne vrednosti.
Malice za več energije in boljšo koncentracijo

Malice med večjimi obroki so veliko bolj pomembne, kot mislimo. To pa zato, ker preprečujejo lakoto v možganih, ko zaznajo, da v našem telesu ni vseh snovi, ki jih potrebujemo. V tem primeru možgani preklopijo delovanje telesa na varčevalni program, kar pomeni, da upočasnijo prebavo in presnovo ter tvorbo in porabo energije. Na ta način skušajo možgani zavarovati telo pred samouničenjem, zato zmanjšajo delovanje vsega, kar ni nujno za ohranjanje življenja.
-

Piščančja juha s sojinimi kalčki
Različne kose piščančjega mesa položimo v lonec. Dodamo narezano čebulo, česen, sol, prilijemo vodo ter počasi na šibkem ognju kuhamo dve uri. Delno ohlajeno juho precedimo; tako dobimo bistro piščančjo juho. Meso iz juhe narežemo na manjše kose in prihranimo.
V bistro juho dodamo na trakove narezan korenček ter kocke gomolja zelene. Pristavimo in kuhamo naprej, da se korenasta zelenjava zmehča. Proti koncu dodamo na trakove narezano bučko ali rezance ohrovta, kolobarje pora in jušne vlivance, kuhamo dalje par minut. Na koncu v juho vstavimo še sojine kalčke ter kuhano piščančje meso. Začinimo s soljo, poprom, premešamo in po minuti odstavimo.
Po želji juho začinimo z žlico ali dvema sojine omake in nastrganim ingverjem. Srbenje – pogosta posledica suhe kože

Neprijetno in dolgotrajno srbenje je pogosta težava starejših ljudi. Praskanje prinese le prehodno olajšanje, zato je treba odkriti pravi vzrok srbenja. Teh pa je precej. Pri starejših ljudeh je po navadi vzrok za srbenje suha koža, zato so težave izrazitejše pozimi, ko centralno ogrevamo stanovanja, in tako izsušimo zrak v prostorih. Tudi pri mlajših osebah z atopičnim dermatitisom in osebah, ki se pogosto umivajo, je koža zelo suha in se drobno lušči ter srbi. Taka koža je tudi bolj občutljiva za zunanje, dražeče snovi in okužbe.
Kaj nam o našem zdravju povedo številke?
Zdravja res ni mogoče izražati zgolj s številkami, kljub temu pa nam kanček statistike lahko pomaga razumeti, kaj se dogaja z organizmom, kaj mu škoduje in kaj prija ter v kakšni kondiciji smo, katere so naše dobre in katere šibke točke. Če ste v dvomih o posameznih vrednosti izvida laboratorijskih in drugih preiskav, pa tudi, če vas kljub normalnim izvidom pestijo težave, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Med najpomembnejše parametre, povezane z zdravjem, sodijo: Krvni tlak (pritisk) Optimalni krvni tlak: do 120/80 – manj kot 120 mmHg (sistolični)* in manj kot 80 mmHg (diastolični)*. Hipertenzija: 90 do 99 mmHg in 140 do 159 mmHg. *Sistolični (zgornji) krvni tlak – najvišji pritisk v žilah, neposredno po skrčenju srčne mišice. *Diastolični (spodnji) krvni tlak – najnižji pritisk v žilah neposredno pred vnovičnim skrčenjem srčne mišice. Za normalne vrednosti po najnovejših smernicah velja krvni tlak pod 130/85 mmHg, meja normale sega do...
Ne podcenjujmo ustnega zdravja

Zdravje ust neposredno vpliva na stanje vsega telesa in ima pomembno vlogo pri kakovosti našega življenja. Zobozdravnika Matej Pirtovšek in Sebastjan Perko, ustanovitelja centra Ustna medicina v Ljubljani, trdita, da je mogoče s pravilnim terapevtskim pristopom in predvsem z osveščanjem ljudi o sodobnih smernicah za zdravje, svoje zobe obdržati še v pozna zrela leta vse tja do stotega leta starosti. Za naprej pa sta v šali dejala, da garancije ne moreta dati.
-
Slabokrvnost ali anemija je najpogostejša krvna motnja, pomeni pa zmanjšano število rdečih krvnih telesc in hemoglobina v krvi. Pomanjkanje hemoglobina povzroča slabšo resorbcijo življenjsko pomembnih snovi, zlasti tistih, ki se pojavljajo v manjših količinah, a so pomembne za pravilno delovanje organov. Posledice tega pomanjkanja pa so zmanjšana odpornost in pogosta obolenja.
Slabokrvnost povzroča pomanjkanje železa, folne kisline in vitamina B12.
Pomanjkanje železa je posledica premajhnega vnosa v obdobju rasti, nosečnosti, dojenja, večjih športnih aktivnosti, intenzivnega dela ali različnih krvavitev. Zmanjšajo se tudi rezerve v vranici, jetrih in kostnem mozgu. Ker celice ne dobijo dovolj kisika, slabijo ali celo odmirajo. Posledice tega se kažejo kot upadanje energije, utrujenost, zmanjšana odpornost in slabše razpoloženje.
Vitamin B12 in folna kislina sodelujeta pri nastajanju rdečih krvničk (eritrocitov) in igrata pomembno vlogo v delitvi celic. Vitamin B12 spodbuja nastajanje eritrocitov, folna kislina pa skupaj z vitaminom C in aminokislinami dokonča ta proces. Pomembno je, da telo dobi dovolj vitamina C, ki omogoča vsrkavanje železa v kri.



