S tokratnimi vajami končujemo prvi in najpomembnejši del priprav pred vsako resnejšo aktivnostjo, to pa je usklajenost dihanja. Seveda se je treba zavedati, da so se z osvojenimi vajami okrepile tudi vse mišice, ki se samodejno prilagajajo pravilnemu dihanju skozi nos. Kot ogrevanje si tudi tokrat privoščite zmerno hojo. Hodite pokončno, z rahlo pokrčenimi komolci in sproščenimi zapestji, pogled usmerite naprej in po možnosti opazujte okolico. Ko začutite ogretost telesa in dihate globlje, vam predlagam, da se ustavite za kratek čas in...

Pomlad se preveša v poletje in lepo vreme vabi v naravo. Da pa bodo dnevi še lepši, si poiščimo družbo. Ljudje smo socialna bitja in druženje je nekaj najlepšega, kar si lahko želimo. Pogovor s prijateljem po telefonu naj ne bo naš edini stik s sočlovekom. Možnosti je veliko in če je le nekaj volje, se najde tudi pot. Kaj nas zanima? Kaj znamo? V lokalnih okoljih delujejo različna društva. Če nam zdravje še dopušča, se lahko vključimo v različne dejavnosti, povezane s športom. Zelo priljubljen je trenutno prstomet, po starem balinčkanje.

Ali so svinjska mast in druge živalske maščobe škodljive? So ocvirki pregreha nad pregreho? Je maslo res tako škodljivo, da bi ga morali zamenjati z margarino? Se je maščobam res treba tako zelo izogibati, da potem režemo stran sledove maščobe z govejega in drugega mesa ali celo pršuta? Znanost je dokazala, da je uživanje živalskih maščob v zmernih količinah koristno za naše zdravje. Vprašanja, ki z odgovori največkrat razkrivajo neznanje močno zaskrbljenih, ki mečejo v isti koš vse maščobe, pa naj bodo nasičene ali nenasičene (esencialne).

Človek potrebuje različno veliko spanja; nekateri prisegajo, da jim zadošča le pet ur, čeprav menim, da je takih le peščica. Velja, da vsak odrasel organizem najbolj učinkovito deluje, če spanje predstavlja tretjino dneva, torej osem ur. K dobremu spancu pa pomaga ustrezna hrana.

Organizem je sicer sposoben krajši čas ohranjati zadovoljivo stanje tudi z manj spanja, a kmalu zahteva svoje: utrujenost, brezvoljnost, pešanje moči, nezbranost, motne in skeleče oči so jasen znak, da je telo utrujeno.
Nočni počitek je namreč namenjen predvsem regeneraciji organizma, kar pomeni, da se telo postavi v stanje bazalne presnove (opravlja le naloge, ki ohranjajo življenje), obenem na celični ravni potekajo procesi rasti pri otrocih, pri vseh drugih pa procesi obnove tkiv, imunske odpornosti in tvorbe energije za zalogo. Spanje naj bi imelo pomembno vlogo še pri učenju ter organizaciji in arhiviranju spominov.

Nekatere vrste pri nas manj znanega sadja domačini v tropskih krajih uporabljajo predvsem za prilogo, in to podobno kot krompir. V ta namen pogosto uporabljajo zelene jedilne banane (plantain), ki jih je mogoče kupiti tudi pri nas. Tako kot vse vrste banan tudi zelene izvirajo iz jugovzhodne Azije, dandanes pa jih gojijo v vseh dovolj toplih območjih sveta. Plodovi so po navadi večji od banan, kot jih poznamo mi, in so zelene barve. Dozorele zelene banane se ne obarvajo rumeno, temveč hitro potemnijo.

Losos na posteljici mlade špinače in krompirja
Pečico segrejemo na 200 stopinj. Štiri večje krompirje olupimo in narežemo na majhne kocke ali na tanjše rezine. V manjši količini slane vode jih skuhamo na pol.
Pol kilograma mlade sveže špinače čistimo in temeljito operemo, 500 g fileja lososa očistimo kože, prečno narežemo na štiri kose in jih v ponvi na vsaki strani opečemo, le toliko, da se ogrejejo.
V pekač naložimo špinačo, jo posolimo in bogato začinimo z muškatnim oreščkom ter strtim česnom. Na špinačo razporedimo kose lososa, ki jih obdamo z na pol skuhanim krompirjem. Losos rahlo posolimo in prilijemo deciliter vina, da bo omaka okusnejša.
Pekač pokrijemo s pokrovom, s papirjem za peko ali z aluminijevo folijo in postavimo v segreto pečico za 20 minut.

Vneto, pordelo in nabreklo dlesen, ki ob ščetkanju zob tudi krvavi, moramo upoštevati resno kot katerokoli drugo zdravstveno težavo. Tudi če ne boli, obiščimo zobozdravnika, ki bo ukrepal in nas tako obvaroval pred posledicami - izgubo zob. Parodontalna bolezen – vnetje mehkih in trdih tkiv ob zobu, ki ga pritrjujejo v kost - je najbolj pogosto kronično obolenje ljudi, starejših od 40 let. Ta vnetja so namreč tako pogosta, da ima po mnenju stomatologov po 75. letu starosti zdrava obzobna tkiva le še odstotek ljudi.