-
Nekatere vrste pri nas manj znanega sadja domačini v tropskih krajih uporabljajo predvsem za prilogo, in to podobno kot krompir. V ta namen pogosto uporabljajo zelene jedilne banane (plantain), ki jih je mogoče kupiti tudi pri nas. Tako kot vse vrste banan tudi zelene izvirajo iz jugovzhodne Azije, dandanes pa jih gojijo v vseh dovolj toplih območjih sveta. Plodovi so po navadi večji od banan, kot jih poznamo mi, in so zelene barve. Dozorele zelene banane se ne obarvajo rumeno, temveč hitro potemnijo.
-
Losos na posteljici mlade špinače in krompirja
Pečico segrejemo na 200 stopinj. Štiri večje krompirje olupimo in narežemo na majhne kocke ali na tanjše rezine. V manjši količini slane vode jih skuhamo na pol.
Pol kilograma mlade sveže špinače čistimo in temeljito operemo, 500 g fileja lososa očistimo kože, prečno narežemo na štiri kose in jih v ponvi na vsaki strani opečemo, le toliko, da se ogrejejo.
V pekač naložimo špinačo, jo posolimo in bogato začinimo z muškatnim oreščkom ter strtim česnom. Na špinačo razporedimo kose lososa, ki jih obdamo z na pol skuhanim krompirjem. Losos rahlo posolimo in prilijemo deciliter vina, da bo omaka okusnejša.
Pekač pokrijemo s pokrovom, s papirjem za peko ali z aluminijevo folijo in postavimo v segreto pečico za 20 minut. -
Herpes zoster praviloma ni nevarna, a je skrajno nadležna bolezen, pri kateri se bolj bojimo dolgotrajnih bolečin kot bolezni same. Nastane zaradi reaktivacije spečega virusa v živčnih vozličih, z njim pa smo se okužili že v otroštvu. Učinkovito lahko ukrepamo s pravočasnim obiskom zdravnika in s primernim zdravljenjem. Slovensko ime pasovec opisuje tipičen videz bolezenskih kožnih sprememb, ki se pojavljajo v obliki pasu. Povzročitelj bolezni je virus varicella – zoster, ki povzroča tudi pogosto otroško bolezen norice (vodene koze, latinsko...
Krvavenje dlesni moramo vzeti resno
Vneto, pordelo in nabreklo dlesen, ki ob ščetkanju zob tudi krvavi, moramo upoštevati resno kot katerokoli drugo zdravstveno težavo. Tudi če ne boli, obiščimo zobozdravnika, ki bo ukrepal in nas tako obvaroval pred posledicami - izgubo zob. Parodontalna bolezen – vnetje mehkih in trdih tkiv ob zobu, ki ga pritrjujejo v kost - je najbolj pogosto kronično obolenje ljudi, starejših od 40 let. Ta vnetja so namreč tako pogosta, da ima po mnenju stomatologov po 75. letu starosti zdrava obzobna tkiva le še odstotek ljudi.
Kratke zdravstvene novičke maj 2013
Dolge čakalne dobe pri parkinsonizmu Parkinsonova bolezen je po številu bolnikov za alzheimerjevo boleznijo drugo najpogostejšo nevrodegenerativno bolezensko stanje možganov. Pravočasna in ustrezna obravnava bolezni je odločilnega pomena, saj pomembno izboljša kakovost življenja bolnikov. V Sloveniji je več kot šest tisoč bolnikov z različnimi vrstami parkinsonizma, zdravnikov specialistov pa je premalo. Zato je ob svetovnem dnevu parkinsonove bolezni, 11.
Okužene klope prežene cepljenje
Klopni meningoencefalitis je resna, vendar pri nas še vedno podcenjena bolezen, ki pa ima lahko hude posledice za zdravje. To je obolenje osrednjega živčnega sistema, ki se najpogosteje prenaša z ugrizom okuženega klopa, pa tudi z uživanjem okuženega nepasteriziranega mleka, predvsem kozjega, ali pa mlečnih izdelkov.
Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo močni glavoboli, vrtoglavice, ohromelost, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresivnost ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema.
Strokovnjaki opozarjajo, da je cepljenje edina učinkovita zaščita pred boleznijo.
Priporočajo ga vsem osebam od enega leta starosti naprej in pred začetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek sledi prvemu v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa čez 6 do 12 mesecev. Poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na vsakih pet let, da ohranimo ustrezno raven zaščite.-
Rada prisluhnem pogovorom med svojimi vrstniki. Pogosto so to teme o zdravju in razmišljanja o prihodnosti, tisti prijetni in neprijetni. Najpogosteje je ob tem izrečena želja: »Najbolj si želim, da bi do konca ohranil miselno razsodnost.« Tudi sodobne psihološke raziskave kažejo, da je starejše najbolj strah izgube spomina. Veliko vemo in si povsem konkretno prizadevamo ohraniti telesno zdravje, manj pozornosti pa posvečamo duševnemu zdravju. Morda je to res malce teže v zdajšnjem hitrem in stresnem času.
-
Kako živeti, ko se partnerja razideta? Na posvet je prišla sedeminpetdesetletna gospa, sicer naša naročnica in v solzah povedala, da jo je mož zapustil. Preselil se je v spodnje prostore skupne hiše in si našel novo partnerko, s katero preživlja konce tedna na izletih in v zdraviliščih. Žena ne ve, kaj je glavni razlog, da ji je partner obrnil hrbet, si pa očita marsikaj: da ni dovolj prijetnega videza, da ima preveč kilogramov, da ni znala v skupnem življenju tudi kdaj kaj zahtevati zase, ampak se je večinoma prilagajala in veliko delala.
-
To za nas ni več vprašanje. Velja oboje. Vsaj v tem delu letnega časa, ko želimo vsem, da bi po gibanju namesto težke sape in utrujenosti začutili blagodejnost in prijetno toploto ter ravnovesje. In seveda tudi ne globlje mišične utrujenosti s spremljajočimi bolečinami. Po vadbi se bomo vedno počutili prijetno. Vse doslej predstavljene vaje, vštevši tokratne in naslednje, so primerne predvsem za fizično aktivne. Dobro poznam pripombe, da se že z delom dovolj utrudite.
Hoditi moramo več in vse bolj hitro
Hoja je varna, preprosta, zastonj, primerna za vse generacije in koristi celotnemu telesu, zlasti, ko je nekoliko hitrejša. Od trenutka, ko se naučite hoditi, pa do konca življenja je hoja znamenje neodvisnosti in energije. Če ostanete telesno aktivni še na stara leta, si podaljšate življenje in ohranite kakovost in radost v njem. Potrebujemo najmanj 30 minut hoje na dan, če ne gre drugače, hodite trikrat po 10 minut in zagotovili si boste enako korist za zdravje.
Jejmo meso, a izbrano in različno
Ne bom načenjala vprašanja - meso da ali ne, ki tako močno razburja zlasti nasprotnike vsega, kar je živalskega izvora. Članek bo torej namenjen le tistim, ki imajo radi meso kot vir beljakovin, vitaminov in rudnin. Vprašanje pa je - katero meso izbrati? Moj odgovor - predvsem kakovostno! Številne raziskave v svetu in tudi tiste, ki so jih opravili na naši biotehniški fakulteti, namreč kažejo, da je v živalskih produktih, denimo v mleku in mlečnih izdelkih ali v jajcih ter v mesu živali, ki so se pasle, vsebnost koristnih snovi količinsko...
