Meritev gleženjskega indeksa je osnovna presejalna preiskava, s katero zdravniki odkrivajo aterosklerozo oziroma poapnenje žil spodnjih okončin. Tako odkrijejo spremembe na ožilju, še preden se pojavijo prvi znaki bolezni. V procesu ateroskleroze se v notranje stene arterij odlagajo holesterol ali maščobe, kalcij in vnetne celice. Arterija se prične ožiti in skozi njo se pretaka čedalje manj sveže krvi, obogatene s kisikom. Žilna stena postaja trša in neelastična. Na koncu tega procesa se arterija povsem zamaši, pretok krvi pa ustavi.

Pod pokroviteljstvom občine Domžale so bile med 2. in 4. septembrom v Športnem parku Domžale 21. balkanske atletske igre veteranov - BAVI 2011, na katerih je sodelovalo kar 694 atletov in atletinj iz Albanije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Grčije, Hrvaške, Kosova, Romunije, Srbije, Turčije in Slovenije, med gosti pa so bili tudi atleti veterani iz Italije, Avstrije in Madžarske. Tekmovalci so bili vseh starosti, od 30 do skoraj 90 let, vsi z enako željo, da postanejo balkanski prvaki v svoji kategoriji.

In to po jutranjem vstajanju in še posebej po napornejšem delu. Tokratne vaje lahko jemljete kot nadaljevanje vaj iz prejšnje številke, lahko pa jih obravnavate tudi povsem samostojno, kot del sprehoda ali kake druge rekreacije. Dobro jih je narediti na začetku in na koncu večje obremenitve telesa, tudi po delu. Jesen je vstopila s čudovito toplim prehodom iz poletja in kar zahteva, da ohranjamo toploto in mehkobo tudi v telesu. Na začetku naj poudarim, da s tokratnimi vajami ob povezanem, neprekinjenem dihanju skozi nos izginejo iz telesa...

Že tretje leto zapored, tokrat pod pokroviteljstvom predsednika države dr. Danila Türka in občine Piran, je bilo na Tartinijevem trgu vseslovensko srečanje Šole zdravja. Predsednica Zdenka Katkič je povedala, da društvo šteje že 670 članov, ki se združujejo v 30 skupin, te pa delujejo od Primorske do Prekmurja. Polurno jutranjo telovadbo, z vajami, imenovanimi 1.000 gibov, ki se je začela že ob 8. uri, je z dobro mero humorja vodil ustanovitelj gibanja dr. Nykolaj Grishin.

Cilj priprave hrane ni le pripraviti jed lepega videza in odličnega okusa, temveč tudi v kar največji meri ohraniti hranilne snovi posameznih živil. Vsak tehnološki postopek priprave hrane spremeni živilo, da sploh postane užitno (denimo stročnice) ali varno za uživanje (meso, ribe, jajca, razen skrbno nadzorovano in v posebnih jedeh), v večji meri pa z njimi izgubljamo hranilne snovi. S toplotno obdelavo živilo izgubi tudi sočnost (denimo pri pripravi mesa).

V visoko industrijski družbi, ko so trgovine polne vsega, kar potrebujemo, pa tudi tistega, česar ne, smo pozabili, da se v naravi skriva prava zakladnica zdravja, samo poiskati ga moramo med rastlinjem in uporabiti. Med najbolj koristnimi tokrat predstavljamo bezeg, pastinak in aronijo. Bezeg se človeku naravnost ponuja, saj vedno raste v bližini bivališč, zaseje se sam ali to storijo ptice, težko ga je tudi odstraniti. Tako je že tisočletja, saj o njem pišejo že stari grški viri.

Ne poznam veliko ljudi, ki bi se jim želeni partner kar sam od sebe pojavil na vratih ali bi izbrali že kar prvega, ki pokaže zanimanje zanje. Iskanje novega partnerja zahteva od človeka kar precej potrpežljivosti in časa za medsebojno spoznavanje. Iskanje je uspešnejše, kadar ima človek pripravljen načrt in izdelane kriterije, s katerimi laže prepozna partnerja, ki ga išče. Fizična privlačnost in prvotna kemija veliko ljudi zapelje, da se zmotijo v svoji začetni oceni, zato se raje osredotočimo na značaj in vrednote, ki bodo z izbranim...