Medtem ko se sprašujemo, kaj nam bo prineslo leto, ki se je ravnokar začelo, pa niti ne pomislimo na to, da gre za 365 ali 366 dni naporov in garanja organizma, ki nenehno nekaj sprejema in zavrača, proizvaja, razgrajuje, se bojuje, predeluje, vsrkava, izloča, preoblikuje, sintetizira, nevtralizira, pridobiva in izgublja. Skupina ameriških in japonskih znanstvenikov, ki je človeški organizem opazovala in ocenjevala skozi prizmo časa, je prišla do vrste zanimivih ugotovitev in osupljivih spoznanj.

Lepo se je razgibavati v paru. Sodelovanje, pri čemer je v ospredju skrb za varnost, je začetek in konec našega tokratnega druženja. Vedno se mi je zdelo izjemno, da so tako enostavne vaje tako zelo učinkovite. Odkrila sem, kje je ključ za to. Odkrijte ga tudi vi. S fotografij je vidno, da je naš osnovni moto »gibanje v naravi«. Temu bomo ostali zvesti tudi v letošnjem letu, ko bo del našega ogrevanja ostala hoja. Tistim, ki zmorete in ki vam prija, priporočam tudi tek.

Ob koncu leta si pogosto zadamo tisoč in eno opravilo, ki ga „moramo“ opraviti. Hitenju ni konca ne kraja, še posebej, če gostimo prijateljsko družbo, pa čeprav naj bi bil to najlepši in najbolj miren del leta. Tokrat bo drugače! Osnovno navodilo gostiteljem je nadvse preprosto: dobra organizacija je zlata vredna. Pravi čas je treba razmisliti o vsem - od jedilnika do potrebne opreme in namizne dekoracije. Seveda skrb za posamezno delo lahko porazdelimo med različne pomagače, a je nekdo vseeno tisti, ki bedi nad celotnim delom.

Miklavža smo otroci vedno nestrpno pričakovali. Tako je bilo, je in bo! Marsikdo se je celo pri otroško nerodni pisavi na moč potrudil, ko mu je pisal, da bi ''sveti mož'' vendarle znal razbrati njegovo željo. Toda vsakič je poleg daril, za katere smo mu pisali otroci, sam natresel še polno naročje jabolk, hrušk, rožičev, fig, dateljnov in drugega sadja. Le kako je Miklavž vedel, da je sadje tako zdravo?! Zdravilno moč jabolka so poznali že Egipčani in jablane sadili vzdolž Nila; o jabolkih so pisali stari Grki in Rimljani.

Manj vsakdanji sadeži večinoma prihajajo na police naših trgovin iz tropskih krajev. Na nekatere smo se že navadili, kar nekaj pa jih je, za katere marsikdo ne ve, ali jih je sploh vredno poizkusiti. Kljub malo višji ceni pa si vendarle kaže privoščiti katerega izmed njih. Mango. Za krompir veliki, ovalni plodovi so lahko zelene, rdeče, vijolične, rumene ali oranžne barve. Toda barva ne pove ničesar o zrelosti sadeža. To spoznamo šele s pritiskom na lupino, ki se mora vdati že pod rahlim pritiskom.

Vse premalo je zdravega humorja, ki blaži napetost, črnogledost in sproža smeh. Ni iz trte zvita krilatica, da smeh odžene skrbi, zato je tudi pol zdravja! Potrudimo se ohraniti vedrino in ne dovolimo, da bi nas karkoli vznemirjalo. Veliko smo delali, ustvarjali, sposobni smo sprejemati zdajšnji razvoj in spremembe. Ni bilo vselej lahko, a smo zdržali v upanju, da bo nekoč bolje. Radi smo prebirali takratni humoristični časopis Pavliho in mariborski Toti list. Pogosto nas je humor celo »držal pokonci«.

Mesna štruca Dve rezini dan starega kruha namočimo v topli vodi. V skledo damo 750 g dvakrat zmletega svinjskega in govejega mesa ter primešamo namočen kruh, ki smo ga dobro oželi. Po potrebi na malo olja zlato rjavo prepražimo čebulo in jo primešamo mesu. Začinimo s soljo, poprom, timijanom, strtim česnom in drobno narezanim peteršiljem. Beljak enega jajca prihranimo, eno jajce in preostali rumenjak pa razžvrkljamo in primešamo mesu. Dodamo še na drobne kocke narezan manjši kos slanine ali salame, da bo imela mesna štruca žlahtnejši okus.