Sporazumevanje ljudem omogoča izmenjavo izkušenj, notranjih doživljanj, spoznavanje medsebojnih razlik, pripomore pa k boljšemu medsebojnemu prilagajanju in sožitju. Večina problemov v medsebojnih odnosih se začne in ostaja nerešenih zaradi slabega sporazumevanja in površnega poslušanja. Poslušanje zahteva dobro mero samoosveščenosti, razumevanja in sprejemanja drugih ljudi. Vredno mu je nameniti vso pozornost, saj je od nje tudi odvisna uspešnost sporazumevanja.

Aktivno poslušanje izboljšuje kakovost odnosov med ljudmi, pomaga pri uspešnejšem reševanju nesporazumov in omogoča osebnostno zorenje in medsebojno zaupanje. Ljudje, ki dobro obvladajo veščino poslušanja, spoznajo novo razsežnost intimnosti in prijateljstva.
Poslušanje se na prvi pogled zdi enostavno, a je v resnici izredno kompleksno dejanje, ki zahteva vso pozornost in zbranost. S pozornim poslušanjem izražamo svoje spoštovanje do sogovorca in mu priznavamo njegovo pomembnost. Zbrano poslušanje zahteva poslušalčevo brezpogojno upoštevanje in spoštovanje govorčevih mnenj in stališč. Največ težav s poslušanjem imajo raztreseni ljudje, in tisti, ki imajo močno izoblikovana mnenja in radi dajejo nasvete. Ljudje se v pogovoru »izklopijo«, kadar začutijo, da jim drugi solijo pamet ali kadar mislijo, da jih druga oseba kontrolira.

Na svetovanje je prišla osemdesetletna naročnica in navedla zanimiv primer. V bližnji prihodnosti bo odšla v dom starejših občanov, kjer je dobila sobo v drugem nadstropju. Ker ji noge ne služijo več tako dobro kot včasih, bo morala uporabljati dvigalo. Pri tem pa se vse skupaj zaplete, saj se gospa boji stopiti v dvigalo, kaj šele, da bi se z njim peljala. Ne ve, kako bi premagala strah, ki pa ji onemogoča, da bi živela normalno. Pri njej gre za anksiozno motnjo znotraj tako imenovane skupine specifičnih fobij.

Sproščen počitek in trden spanec sta temelj zdravja in dobrega počutja. Vendar pa nespečnost in občasne motnje spanja pestijo več kot tretjino populacije na zahodni polobli. Resnejša, kronična nespečnost po podatkih zdravstvenih statistik tare več kot 15 odstotkov prebivalstva. Krajši je tudi čas spanja –dandanes človek v povprečju spi poldrugo uro do 2 uri manj kot v prejšnjem stoletju. Nespečnost in motnje spanja lahko posamezniku povzročajo težave tako v času spanja, kot tudi v budnosti.

Zakaj je spanec pomemben Po ugotovitvah znanstvenikov težave s spanjem pestijo predvsem tiste, ki so po eni strani poklicno preobremenjeni in nezadovoljni v zasebnem in v družabnem življenju, hkrati pa večini med njimi kronično primanjkuje časa za učinkovito sprostitev in spanec. Če ste se tudi sami kdaj soočili s slabim spancem, ste verjetno opazili, da ste po neprespani noči bolj občutljivi, ranljivi ter zlovoljni kot sicer. Japonski strokovnjaki so s poglobljeno študijo o vplivu spanja na razpoloženje ugotovili, da nemiren spanec...

Ker osteoporoza nič ne boli in bolezen ni vidna na zunaj, pogosto nanjo sploh ne pomislimo, dokler ne pride do zloma. Zato tudi šele takrat marsikdo in izve, da je njegova kostna gostota majhna, da ima torej krhke kosti. »Osteoporozni zlomi so tisti, do katerih pride že pri majhni sili, kot je, denimo, padec s stojne višine. Včasih je za posedanje vretenc dovolj že sama težnost ali če dvigujemo breme, ki sploh nima velike teže. Do zlomov zapestja pride hitro in nepričakovano. Osteoporozni zlomi se začenjajo okoli 50.

Tako kot v otroštvu skrbimo za mlečne in kasneje za stalne zobe, moramo redno čistiti tudi zobne nadomestke, ki so lahko fiksni ali snemljivi. Dobro pa je vedeti, da si moramo čistiti tudi ustno votlino, čeprav nimamo več svojih zob. Ko vzamemo iz ust protezo, si z mehko krtačko očistimo jezik in nebo v ustih ter na rahlo skrtačimo dlesni. Priporočljivo je, da snemljive nadomestke, kot so delne in totalne proteze ter snemljivi mostički, po vsakem obroku speremo pod tekočo vodo.