-
Poskusimo se ozreti malce nazaj, v svoje preživeto življenje in ugotoviti, kaj nas je razveselilo, kaj prizadelo, kaj spodbudilo, čemu smo se čudili, kaj nas je osrečevalo, v čem smo bili uspešni. Čeprav bo na ta vprašanja vsak izmed nas odgovoril na sebi lasten način, je za vsakogar najpomembneje, da v življenju naredi najboljše, kar zmore in zna, ne pa rezultat tega njegovega početja.
Vedeti moramo, da svoje potrebe v glavnem zadovoljujemo v odnosu z drugimi ljudmi. In to v vseh življenjskih obdobjih. Ob srečanju z mladostnim prijateljem se vrstijo zanimiva vprašanja: »Se še spominjaš, kako je bilo na valeti? Dobro si takrat plesala. In kako smo hodili v odmorih v mestni park in opazovali punce, dekleta pa fante? Kar veliko ljubezni se je spletlo takrat. Hudo je bilo predvsem pri matematiki. Profesorice smo se zelo bali. Slabo smo bili oblečeni in tudi hrana je bila slaba. Posledice vojne, pomanjkanja so se kazale na vseh področjih. Ko zdaj pomislim na vse to, ugotavljam, da le ni bilo tako hudo. Bili smo mladi, polni pričakovanj in sanj. To nam je na poseben način ožarjalo naš vsakdan. V spominu mi ostajajo samo lepi trenutki. Kaj vse bi dal, če bi se vse to lahko ponovilo. Ob spominih se počutim mlajšega,« končuje moj sogovornik.
-
Otekli in zatrdeli sklepi rok povzročajo hude bolečine, z deformiranimi rokami pa bolniki le stežka opravljajo vsakdanje aktivnosti. Žal te težave niso redke: kar 80 odstotkov ljudi po 45. letu starosti ima okvarjen vsaj en sklep, za eno od revmatičnih bolezni pa se pri nas zdravi od osem do deset tisoč ljudi. Med njimi je trikrat več žensk kot moških.
Revmatičnih bolezni je veliko, sem sodijo osteoartroze, zunajsklepni revmatizem, različni artritisi, protin, avtoimunske bolezni tkiva in vaskulitisi. Najštevilčnejše obolenje je zagotovo revmatoidni artritis, pri katerem imunski sistem napade telo in povzroči kronično sklepno vnetje. Na začetku bolezni so boleči in otekli predvsem mali sklepi rok, stopal, zapestja in komolci. Pozneje se lahko vnetje razširi še na velike sklepe, kot so kolena, kolki in gležnji, redkeje na hrbtenico, kar sčasoma pripelje do invalidnosti. Bolezen prizadene tudi druge organe, denimo srce, pljuča, ledvice, oči, kožo, poveča tveganje za osteoporozo in slabokrvnost ter za najmanj 6 let zmanjša pričakovano življenjsko dobo.
-
Po ocenah strokovnjakov v Sloveniji živi več kot 40.000 ljudi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB). Bolezen označuje težka sapa, ki se najprej pokaže ob naporih, kasneje pa celo v mirovanju in bolnikom povzroča težave že pri najenostavnejših opravilih. KOPB ima lahko uničujoč vpliv na življenje posameznika in njegove družine, lahko pa je življenje s to boleznijo skoraj povsem normalno. Pomembno je le, kako zgodaj odkrijemo bolezen in kako se z njo spopademo.
Če so vam postavili diagnozo KOPB, lahko naredite marsikaj, kar vam bo omogočile, da se boste počutili bolje, si olajšali življenje s to boleznijo in preprečili njeno prehitro napredovanje:
-
Potrebujemo (za deset oseb):
1 kg krompirja
20 dag korenja
10 dag hamburške slanine
10 dag testenin (krpic)
10 dag čebule
5 dag česna
1 dl olja
sol, poper, vegeta
belo vino
peteršilj
lovorjev list
V večjem loncu kuhamo na drobne kocke narezan krompir in korenje, dodamo sol, začimbe in vegeto. Posebej na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, česen in na kocke narezano slanino. Prepražene sestavine dodamo krompirju in korenju in vse skupaj še nekaj časa kuhamo. Nato dodamo odcejene krpice, ki smo jih posebej skuhali v slanem kropu. Še malo pokuhamo, dodamo nekaj žlic vina, sesekljan peteršilj in postrežemo.
Puranova rulada z jajčno omleto in grahom
Potrebujemo (za pet oseb):
50 dag svežega puranjega fileja
3 jajca
5 dag kuhanega graha
sol, olje
Spečemo jajčno omleto, tako da stepenim jajcem dodamo sol in grah. Puranji file prerežemo, da dobimo velik kos. Nanj položimo omleto in zvijemo v rulado. Rulado zavijemo v aluminijasto folijo in pečemo v pečici 30 minut na 160 stopinjah. Postrežemo z mlinci in dušenim sladkim rdečim zeljem.
-
Potrebujemo (za deset oseb):
20 dag graha
20 dag korenja
20 dag paprike
20 dag pora
10 dag koruze iz slanice
sesekljan peteršilj
12 dag majoneze
5 dag kisle smetane
sol, poper, limonin sok
Skuhamo grah in na kocke narezano korenje, svež por in papriko narežemo na zelo tanke rezance, koruzo odcedimo. Vse sestavine zmešamo z majonezo in kislo smetano, dodamo sol, poper, sesekljan peteršilj in limonin sok
-
Potrebujemo (za en pekač)
Za kvašeno testo:
1,5 kg moke (tip 500)
1,5 kocke kvasa
7 rumenjakov
15 dag margarine
1 vanilijev sladkor
30 dag sladkorja
7 dl mleka
ščep soli
Za nadev:
2 kg jabolk
20 dag sladkorja
ščep cimeta
limonina lupinica
limonin sok
Za vpijanje soka:
10 dag belih drobtin
1 lonček kisle smetane
1 jajce
Moko presejemo in dodamo sol. Nato naredimo kvasni nastavek iz tople vode, žličke moke, sladkorja in kvasa. Počakamo nekaj minut, da kvas začne delovati. Posebej segrejemo mleko, margarino, vanilijev sladkor in rumenjake. V skledo z moko dodamo kvasni nastavek in ostale tople sestavine. Dobro premešamo in zgnetemo. Testo pustimo počivati 15 minut na toplem. Medtem pripravimo nadev: jabolka olupimo, naribamo in jim dodamo sladkor, cimet ter limonin sok in naribano lupinico. Vse skupaj dušimo.
-
Kronično vensko popuščanje oziroma krčne žile nastanejo zaradi povišanega tlaka v spodnjih okončinah. Težave se stopnjujejo: od občutka težkih nog, otekanja, nočnih krčev do bolečin in nastanka varic zaradi zastajanja krvi v venah. Statistike kažejo, da ima težave s krčnimi žilami več kot četrtina, po 60. letu starosti pa kar polovica prebivalstva v razvitem svetu. Tudi pri nas je kronično vensko popuščanje med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi, zlasti pri ženskah.
-
Antibiotiki so kemijske spojine, ki uničujejo ali zavirajo rast bakterij ali gliv. Zdravnik nam jih predpiše za zdravljenje akutne bolezni ali okužbe, učinek njihovega delovanja pa se pokaže šele čez nekaj dni. Antibiotiki širokega spektra delujejo na veliko število različnih mikroorganizmov, antibiotiki ozkega spektra pa delujejo le na določeno vrsto.
Če želite, da bo antibiotik res učinkoval, ga morate jemati vedno ob isti uri in tako dolgo, kot je predpisal zdravnik. Tudi če se počutite dobro, nikoli ne smete sami prekiniti jemanja zdravil, sicer tvegate vnovičen izbruh okužbe.
-
Zdravila shranjujte vedno na istem mestu, da jih boste laže našli, označena naj bodo z imenom tistega, ki jih jemlje, in skupaj z navodili, kdaj in kako jih jemlje.
Imejte jih v suhem prostoru (kopalniške in kuhinjske omare niso najbolj primerne), izpostavljena naj ne bodo neposredni sončni svetlobi, previsoki ali prenizki temperaturi ali vlagi. Nekatera zdravila je treba hraniti v hladilniku, na kar vas bo opozoril farmacevt.
Če zdravil ne potrebujete več, ostalo pa vam je nekaj tabletk ali sirupa ali če ste našli doma zdravila, ki jim je pretekel rok trajanja, jih odnesite v lekarno, kjer imajo posebne zabojnike za zbiranje odpadnih zdravil. Vsa zdravila (tablete, kapsule, svečke, kapljice, praški, kreme, sirupi) naj bodo zaprta v originalni embalaži (stekleničke, ovojnina), papirnato škatlico pa doma odstranite in odvrzite med star papir.
