Hipokrat je že štiristo let pred našim štetjem opozoril, da lahko tudi živila povzročajo bolezni. Dandanes pa to velja še v večji meri. Po napovedih medicinskih strokovnjakov bo že čez deset let vsak drugi prebivalec v razvitem svetu alergičen na vsaj eno izmed substanc, ki ga obkrožajo; tudi na živila. Alergij je danes toliko, ker je več stresa kot kadarkoli prej, po drugi strani pa je hrana vse bolj industrijsko predelana, a žal tudi bolj siromašna, ko gre za vsebnost hranilnih in zaščitnih snovi.

Spomladanska krompirjeva solata z beluši
Šest srednje velikih krompirjev skuhamo v olupku v manjši količini slane vode, nato pa olupimo in narežemo na rezine, pokapljamo z oljčnim oljem in po potrebi solimo.
Deset zelenih špargljev umijemo, trše dele ostrgamo ali odrežemo, vršičke prihranimo posebej, ker jih ne bomo kuhali, preostanek pa narežemo na kose. V lonec nalijemo malo vode, jo solimo, zavremo in v kropu dve minuti blanširamo narezane šparglje. Vodo prihranimo.
V skledo damo krompir, šparglje s presnimi vršički in narezane redkvice. Tri trdo kuhana jajca olupimo in v manjši posodici pretlačimo z vilicami. Prilijemo limonov sok, olje, sol, poper ter prelijemo solato. Previdno premešamo in pustimo nekaj minut, da se okusi premešajo. Po potrebi prilijemo ohlajeno vodo, v kateri smo kuhali šparglje, za ostrejši okus pa dodamo še tanko narezano čebulo.

Zakaj ne bi kdaj poskusili katero od vrst zelenjave, ki v naših krajih (še) velja za eksotično, na drugih koncih sveta pa je tako rekoč vsak dan na krožniku ...

Čajota Nekateri čajoto (sechium edule), imenovano tudi krištofina (po Kolumbu) - njen plod je na prvi pogled videti kot bodičasta bučka - pridelujejo celo pri nas! Rastlina pravzaprav res sodi v rod bučevk, izvira pa iz Srednje Amerike. Čajote lahko uživamo presne v solati, dušene, ocvrte, pečene, v juhah ali celo v pitah in kompotih. Užitni so vsi deli rastline, predvsem pa listi, ki imajo diuretični in protivnetni učinek. Uživamo jih lahko sveže kot solato ali namesto špinače, iz listov pa lahko pripravljamo tudi zdravilen čaj.

Pomladno sveži odtenki drezajo tudi v naše razpoloženje in počutje. Spričo odzivov, ki jih dobivam, sem se odločila, da v pomlad vstopimo z vajami, ki vas bodo naredile še bolj okretne in krepke. Primerne so za vsakogar. V njih bodo našli izziv tudi tisti zahtevnejši rekreativci, ki bodo ob redni vadbi presenečeni nad lahkotnostjo telesa in povečano močjo. Po ogrevanju s hojo, nekateri tudi s tekom, si najprej privoščimo nežne zasuke s telesom.

Dandanes vemo, kako pomembno je, da je človek v poznejših letih gibalno aktiven in da vsak dan posebej skrbi za svoje zdravje in dobro počutje. Če redni športno-razvedrilni dejavnosti doda še prijateljsko druženje, pri katerem se lahko čustveno in socialno odžeja, je res veliko storil za svoje celovito ravnovesje. Vsakdanja aktivnost ohranja človeka čilega, delovno sposobnega, ustvarjalnega in zadovoljnega v pozno starost. Pridobivanje in ohranjanje vsesplošne kondicije je možno tudi v starejšem obdobju, če le dovolj zaposlujemo svoje...

Gorčično olje je pri nas še dokaj neznano, medtem ko ga redno uporabljajo v kulinariki Indije in Bangladeša. Pa tudi v zahodnem svetu vse bolj pridobiva na veljavi. Zaradi številnih koristnih sestavin, ki varujejo organizem pred boleznim. Zdravniki še posebej priporočajo uživanje gorčičnega olja ljudem s srčno - žilnimi obolenji. Gorčično olje pridobivajo s hladnim stiskanjem semen. Najboljša so semena rjave indijske gorčice (Brassica juncea), ki jo pridelujejo v Avstraliji.

Med tropskimi sadeži lahko tudi v naših trgovinah občudujemo prave posebneže. Pa spoznajmo tri manj znane.

Privlačna karambola Sadež zvezdaste oblike in svetleče zunanjosti je privlačen že na prvi pogled. Vodeni sladko-kisli okus ni pravzaprav nič posebnega, toda hrustljavo sočno meso je zelo osvežilno. Vsebuje veliko vitamina C in A ter kalija in železa. Tanka, svetleča lupina je užitna, tako je dovolj, da sadež pred zaužitjem le operemo. Drobna rjava semena lahko brez skrbi pojemo, ali pa jih odstranimo. Sadeži so vsestransko uporabni. Iz njih je mogoče skuhati kompote, marmelado, sokove.

»Klobase so bile za orače, kosce in gozdarje, šunka pa je bila namenjena za veliko noč, jajca smo ocvrli ali stepli v šoto, če je koga lovila bolezen,« mi je rekla gospa, ki jih šteje nekaj več kot jaz, a priznati moram, da tudi pri nas doma ni bilo nič drugače. Mesnine smo spoštovali kot kruh. Ni jih bilo veliko, zato je bil vselej ''praznik'', ko smo jih jedli in – jedli smo jih res samo za praznike. Danes je vsega preveč in prepogosto na krožnikih, tudi mesnin, suhih in vseh drugih, zato jih ne znamo ceniti in jim dati ustreznega pomena v...