Vsa živa bitja se starajo od rojstva naprej, čeprav človek bije bitko s sovražnikom, ki mu je ime »staranje«. Ta bitka pa zahteva zavezništvo med psiho in telesom, da se izognemo boleznim in odložimo svoj konec, kolikor je le mogoče daleč. Strategijo moramo osredotočiti na primerno prehrano (beljakovine!) in na redno vsakodnevno gibanje v kombinaciji s hormonsko korektivno terapijo. Veliko ljudi ne naredi nič za svoje zdravje ali si celo škodi; ne zazna prvih opozorilnih bolezenskih znakov in ne ukrepa, dokler se ne sooči s hudo boleznijo.

»Zaupajmo življenju, ki je v nas. Vse preveč razmišljamo o tem, kaj drugi mislijo o nas, kakšen vtis bomo z določenim vedenjem naredili nanje.« Anselm Grün Rada sem v družbi starejšim od sebe. Vedno znova me česa naučijo, predvsem pa mi krepijo zavedanje, da je staranje nujen in smiseln razvojni pojav. Ob tem si vedno prikličem v zavest nadvse pomembno misel psihologa C. G. Junga, ki človekovo življenje primerja s potjo sonca. Seveda pa mora vsak izmed nas najti svojo pot.

»Komunikacija s samim seboj je vedno dobrodošla; če jo zmoremo izliti na papir, pa ima še toliko večje pozitivne učinke. Pisanje je lahko namenjeno nam samim; včasih pa se lahko nadaljuje tudi do umetnosti, ki jo želimo deliti. Vedno pa izhaja iz misli, čustev, spominov, globin, kar vse človeka razbremenjuje in odpira nova vrata v razumevanje sebe in življenja.« Tako je v knjigi Pisanje kot terapija zapisal Smiljan Trobiš, avtor 22 knjig; večina je pesniških zbirk, tri pa sodijo v sklop kreativnega pisanja, poleg omenjene še Kako naj povem...

V vseh življenjskih obdobjih nas kdaj doleti, da smo prisiljeni nekaj časa večinoma sedeti ali celo ležati. Zato se zahvaljujem bralki Ivani, ki se je oglasila z željo, da bi predstavila vadbo za vse njej podobne. Najmanj, kar lahko storimo, je to, da pravilno dihamo, s čimer si povrnemo zelo veliko moči in energije. Popolno mirovanje je priporočljivo le v izjemnih primerih. Zato so tokratne vaje koristne za tiste, ki morajo le sedeti, pa tudi za babice in dedke, ki lahko vadijo z vnuki, saj so ti od težkih bremen vse prekmalu zviti kot...

Da smo si zagotovili biološko in socialno preživetje, smo v otroštvu privzeli določene vzorce vedenja in gibanja. Te navade so globoko zakoreninjene v našem živčnem sistemu in pogosto postanejo nefunkcionalne in neuporabne. Končni rezultat pa so moteni vzorci dihanja, omejena gibčnost sklepov in neprožna hrbtenica. Zato naše telo potrebuje temeljito prevzgojo. Tako je trdil dr. Moshe Feldenkrais, dr. fizike, inženir in znanstvenik, po katerem se imenuje vadba. Bil je aktiven atlet in inštruktor juda.

Čemaž, kopriva in redkev. Zanje velja rek iz naslova: bolj ko so pekoči, bolj so zdravi. Bržčas bi to veljalo še za druge pekoče rastline; za pekoče paprike, feferone ali čili to velja zagotovo. Toda veliko ljudi je prepričanih nasprotno in doslej, žal, marsikomu nisem mogla dopovedati, da so pekoče snovi dobre in zdrave za prebavo. Seveda se moramo vprašati, zakaj so pekoče rastline zdrave. Že nekaj zdravnikov mi je reklo, da bi morali koprive vedno nabirati z golo roko, saj pekoča snov, ki je v njih, histamin z acetilholinom, izboljšuje...

Slovenci povezujemo besedo piknik s peko mesa na žaru. Napak! Piknik pomeni družabno prireditev na prostem, pa tudi kosilo ali malico na prostem, in to s hrano, ki smo jo prinesli s seboj. Tako pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika in z zapisanim povsem soglašam. Piknika nikoli ne povezujem le s peko mesa na žaru ter s krožniki in priborom za enkratno rabo, ampak veliko bolj romantično - s košaro, prtički, krožniki in kozarci v njej, pa s hlebcem še toplega kruha, kako salamo ali sirom, z malo redkvic in domačim jabolčnim sokom ali s...

Predstavljamo še nekaj sadežev iz jugovzhodne Azije, ki so za naš evropski okus dokaj eksotični, so pa odličen vir antioksidantov in drugih organizmu koristnih snovi. Durian ne zaide prav pogosto na police evropskih trgovin. Zato si ga vsekakor privoščite, če se vam kdaj ponudi priložnost! Nekatere sicer odvračata njegov močan vonj in nenavaden okus, doda če se ga navadite, vam ga ne bo nikoli dovolj. Durian je velik kot srednje velika lubenica, je rumeno-zelene barve, debela lupina pa je bodičasta, tako da ga je treba kar previdno prijeti.

Sadne košarice V skledo stresemo 250 g masla, 200 g sladkorja v prahu, 500 g moke, štiri rumenjake, dodamo štiri žlice mleka ali kisle smetane in hitro zgnetemo krhko testo. Oblikujemo hlebček, ga zavijemo v folijo in pustimo eno uro počivati na hladnem. Spočito testo razvaljamo med dvema plastema folije ali razrežemo na tanke rezine in z njimi obložimo majhne, namaščene modelčke za pito. Testo nekajkrat prebodemo z vilicami in pečemo približno 12 minut pri 180 stopinjah, da zlato porjavijo. Iz modelčkov jih vzamemo šele ohlajene.