Letos se spominjamo 20. obletnice smrti patra Simona Ašiča, izjemnega poznavalca zdravilnih rastlin s posebno karizmo. Odlikovali so ga prijazna beseda, ljubezniv pogled, razumevajoče poslušanje človeka v stiski, znal je bolnika potolažiti, mu vliti novega upanja in mu izbrati pravo zdravilo. O rabi naravnih zdravilnih sredstev, predvsem zdravilnih rastlin je veliko napisanega; od starih kitajskih receptov še iz časov 2700 let pred Kristusovim rojstvom, do receptov grškega zdravnika Hipokrata (400-377 pred. n.š.

Naša največja želja je, da bi bili zdravi, telesno in duševno. Še prav posebej je ta želja značilna za nas, starejše. In čeprav se za njeno uresničitev nekateri trudijo bolj, drugi pa manj, je obojim skupno to, da tega ni vselej lahko doseči. Vzroki za to so predvsem psihološke narave: neustrezna motivacija, pomanjkanje volje, negativne razvade, zdravstvena nerazgledanost... Pravijo, kar tudi drži, da se zdravstvena vzgoja in skrb za zdravje začneta že v otroštvu.

Umiramo vsi; dobri in slabi, stari in mladi, vegetarijanci in mesojedci … To je normalen in naraven proces. Umirajo tudi živali, rastline … Rodijo se, se spreminjajo in za vedno izginjajo tudi jezera, reke, morja, gore in doline. Nekoč nastanejo in čez mnogo tisočletij ugasnejo tudi zvezde, planeti in celotne galaksije. »Zavedam se, da nikoli ne morem nikogar zares izgubiti, saj nihče ni bil v moji lasti,« na nevsakdanji način povzame vdova Martina Kralj z Vrha pri Višnji gori, ki je pred več kot desetimi leti prinesla v naše kraje...

Ste vedeli, da obstaja sadež, ki vsebuje 40 odstotkov več vitamina C kot acerola in celo 3000 odstotkov več kot limona? To je camu camu, za katerega raziskave dokazujejo, da izboljša delovanje imunskega sistema in krepi obrambo telesa pred virusnimi in bakterijskimi okužbami ter upočasnjuje staranje. Camu camu (Myrciaria dubia) je vrsta grmičevja, ki uspeva na težko dostopnih poplavnih območjih amazonskega deževnega gozda. Istoimenske sadeže rdeče-vijoličaste barve domačini posušijo in zmeljejo v prašek, ki ga za uživanje zmešajo s tekočino...

Življenje zdajšnje tretje generacije se močno razlikuje od prejšnjih generacij, k čemur so pripomogli boljše zdravstveno varstvo in boljše življenjske razmere. Materialna preskrbljenost daje človeku občutek varnosti, socialna vključenost pa določa njegovo naravnanost do sebe in ljudi okoli sebe. Vzdrževanje komunikacij s prijatelji in družinskimi člani skozi proces staranja ali vzdrževanje alternativnega sistema opore človeku omogoča zdravo staranje.

Srce je resnično motor življenja - nenehno delujoča mišica. A dobro deluje le, ko zanj dobro skrbimo. To pomeni, da ga ne utrujamo s hrano, ki mu ni naklonjena. Prehranske navade narodov z manj srčno-žilnih obolenj so nam pri tem lahko v poduk, da bomo lahko živeli dlje in bolj zdravo. Taki kot vse naše telo je tudi srce sestavljeno iz celic. In v vsaki celici je kar blizu tisoč mitohondrijev, zgorevalnih komor, kjer se nastaja telesna energija.

Kakor v naših krajih ni božiča brez potice, tako tudi pusta ni brez mastnih, sladkih ocvrtih dobrot, če seveda sledimo tradiciji. Zato bomo v pustnih dneh zagotovo pojedli kak krof ali flancat in si pod nos narisali vsaj mačje brke ali pege na lička in se veselili v dobri družbi. Smeh je vendarle pol zdravja in slovenski pregovor pravi, da le veseli ljudje najdejo srečo. Pomislimo pa, kako bi pust preživeli na vesel in najbolj zdrav način. Nekoč se je reklo, da morajo biti za pusta siti vsi: ljudje, živina in duhovi.

Eksotične in nekoč neznansko drage začimbe so že dolgo nepogrešljive spremljevalke kuharskih mojstrov po vsem svetu.

Cimet Še zlasti v zimskem času pri pripravi različnih sladic in kot dodatek kuhanemu vinu ali kompotom in čajem kar ne moremo brez cimeta. Uporaben pa je tudi kot dodatek različnim mesnim in zelenjavnim jedem, kar s pridom izkoriščajo v tropskih deželah. Cimet je najpogosteje naprodaj zmlet v prah. Tako je uporaba enostavnejša, toda kadar je le mogoče, je bolje uporabiti cimet v skorji, saj vsebuje več koristnih učinkovin, poleg tega pa je ponavadi označeno, za katero vrsto cimeta gre.

Pustne miške s skuto V posodi penasto zmešamo štiri jajca s tremi žlicami sladkorja in vanilijevim sladkorjem, dodamo 500 g pretlačene skute, lupinico limone ali limonin sladkor, ščep soli, prilijemo 250 ml mleka in premešamo. Pol kilograma moke pomešamo z zavitkom pecilnega praška in presejemo, stresemo v mešanico in premešamo v gostejše testo. V širšo posodo vlijemo za dobra dva prsta olja in ga segrejemo. Z manjšo (kavno ali čajno) žličko, ki jo sproti pomakamo v vroče olje, zajemamo testo in ga s pomočjo druge žličke polagamo v vroče...